V soboto 23.11.2024 smo se vojni veterani idrijsko- cerkljanske v družbi prijateljev odpravili na izlet na martinovanje.
Prva postaja je bila v Črnem Vrhu nad Idrijo, kjer smo se ustavili pri našem članu Ivanu Rudolfu, ki ima od leta 2008 v svoji hiši zasebni muzej.
V svoji muzejski zbirki hrani vsaj 2000 predmetov iz obdobja prve svetovne vojne.
V njegovi zbirki je kompozicija vojaške železnice – feldbana z vagonom in tiri, ki je bila namenjena prevozu vojaškega materiala na fronto, in prevoz ranjencev iz fronte…. Posebnost je tudi razstavljen je bencinski motor, kateri so bili namenjeni za vleko kompozicij, le-ti so zamenjevali konjske vprege. Prenosna kovačija.
Posebnost zbirke je tudi prenosni komplet za maševanje, ki je bil last italijanskega vojaškega kurata. Komplet vsebuje kovček, improviziran oltar, mašne knjige, kelih in drugo.
Drugi predmeti, ki jih najdemo v tem zasebnem muzeju, so še razno strelno in hladno orožje, druga vojaška oprema, razni drugi eksponati. Na ogled je tudi zbirka fotografij iz obdobja med 1914 in 1918.
Za prijetno predstavitev in pogostitev smo se mu lepo zahvalili in mu zaželeli še veliko uspeha pri dopolnjevanju zgodovinskih eksponatov.

Naslednja postaja je bila v Lokovcu pri Ajdovščini, kjer nam je predsednik veteranske organizacije SEVER Severne primorske Angel Vidmar, takratni poveljnik Milice v Ajdovščini opisal takratne razmere pred in med osamosvojitveno vojno. Povedal je da so bili to kar razburljivi časi, saj je bilo takrat v Ajdovščini in bližnji Vipavi preko 2000 vojakov takratne JNA z vso vojaško tehniko. Omenil je zgledno sodelovanje z enotami TO. Slednje se je ohranilo še danes. Tudi njemu smo se lepo zahvali in si zaželeli zglednega sodelovanja tudi v bodoče.
Od tu nas je vodila pot še do zadnje destilacije Kmečkega Turizma Birsa v Brjah. Gostoljubni domačini so nam najprej ponudili degustacijo domačih suhomesnatih izdelkov in degustacijo vin v vinski kleti, kasneje pa je sledil še celoten njihov meni. Večer smo preživeli v dobrem vzdušju, ob zvokih žive glasbe smo tudi zaplesali.
Prijetno vzdušje se je preselilo tudi na avtobus na poti domov, kjer se je ob spremljavi harmonike prepevalo do doma.
Miran Erjavec
Foto: Cveto Mlakar

Teritorialna obramba Republike Slovenije je bila ustanovljena 20. novembra 1968 leta. Ob obeležitvi dneva ustanovitve Teritorialne obrambe je v organizaciji Zveze veteranov vojne za Slovenijo potekalo tudi tradicionalno srečanje vojnih poveljnikov Pokrajinskih štabov Teritorialne obrambe.
Svečanosti sta poleg vodstva Zveze vojnih veteranov prisostvovala tudi tedanji vrhovni komandant obrambnih sil in predsednik predsedstva RS Milan Kučan in general Janez Slapar, tedanji načelnik RŠTO.
Letošnji gostitelj srečanja je bil Viki Krajnc, ki je v prijetnem okolju Rajskega otoka pripravil prijetno druženje.

Ob obletnici ustanovitve Teritorialne obrambe je Predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič vojnim veteranom in širši javnosti naslovil naslednje sporočilo:
Spoštovane vojne veteranke in vojni veterani!
Tudi letos se spominjamo zgodovinsko pomembnega datuma ustanovitve Teritorialne obrambe Republike Slovenije, tiste oborožene sile, ki je skupaj z enotami takratne milice, civilne obrambe ter slovenskim narodom z orožjem v roki obranila plebiscitarno odločitev slovenskega naroda, da želimo živeti v samostojni, neodvisni in suvereni državi!
Spomnimo. TO je bila ustanovljena 20. novembra 1968 leta. V takratnih zapletenih mednarodnih razmerah je z novo doktrino splošne ljudske obrambe zgodovina republikam ponudila priložnost za lastno organiziranost na obrambnem področju in v Sloveniji je bila ta priložnost najbolje izkoriščena. Bila je to priložnost oblikovati slovensko obrambno silo, ki jo je Slovenija izgubila leta 1945. Od takrat se je slovenska TO razvijala in postala spoštovanja vredna obrambna sila, katere pripadnice in pripadniki so leta 1990 bili hrbtenica Narodne zaščite (MSNZ) in se leta 1991 zoperstavili takratni JLA in odločilno pripomogli dosegu končnega cilja-imeti lastno državo.
Žal pa so v tej vojni nekateri pripadniki TO in milice izgubili svoja življenja. Darovali so svoja življenja, največ, kar so lahko in za te žrtve jim bodimo večno hvaležni!
Hvala vsem, ki ste TO ustvarjali skozi desetletja in poskrbeli, da smo se organizirano uprli takratni JLA, ki je bila politično zlorabljena in v naši osamosvojitveni vojni tudi vojaško poražena.
Spoštujmo svojo državo in ljubimo svojo domovino!
Naj ne bo nikoli pozabljeno!
Ladislav Lipič, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo
Povzeto po www.zvvs.si

V soboto 26. oktobra 2024 se je v zunanjih prostorih gostišča »Pr’ Zagodu« v Idriji odvil množično, zlasti s strani mladih obiskan dogodek na katerem so organizatorji udeležencem, zlasti mladim želeli predstaviti svojo dejavnost. To je bila prva tovrstna aktivnost in je za vse sodelujoče organizacije predstavljal svojevrsten izziv.
Dogodek, katerega nosilec je bilo Območno združenje Slovenskih častnikov Idrija Cerkno je bil posvečen deseti obletnici odkritja spominskega obeležja padcu zavezniškega letala Liberator v Dolah.
Na sobotni aktivnosti so članice in člani OZ VVS Idrija Cerkno, katerim se je pridružil tudi podpredsednik Zveze veteranov vojne za Slovenije Jožko Člekovič, na svoji stojnici predstavili svoje veteranske simbole – prapor in logotip, veteranske uniforme ter brošure in knjige, ki so jih izdali v preteklih letih. Dejavnost združenja pa so prikazali s projekcijo dokumentarnega filma »Naj ne bo pozabljeno«, katerega so pripravili ob 20 letnici svojega delovanja.
Poleg vojnih veteranov so na dogodku sodelovali še: OZ SČ Idrija Cerkno, Letalski –modelarski klub Srebrna krila Idrija, taborniki RAJ iz Cerknega, Vojni muzej Ivan Rudolf iz Črnega Vrha, Strelski klub Idrija in Društvo za športno in praktično streljanje Idrija. To priča, da je zamisel tokratnega dogodka dobro obrodila in je v skupni aktivnosti povezala večino veteranskih in domoljubnih organizacij, društev tehnične kulture, strelskih društev in tabornikov. S tem je bil storjen začetni korak sodelovanja pri pripravi podobnih projektov v še večjem obsegu.
Potek dogodka je bil pester. Začel se je z delavnico priprave toplega obroka v vojaški terenski kuhinji, katero je vodilo OZSČ. V kuhinji pripravljen golaž je bil nato vsem udeležencem aktivnosti na voljo tudi za pokušino – malico.
Iniciator dogodka Miran Wahl je s priložnostno razstavo predstavil obeležje »Liberator« ter njegovo zgodovinsko ozadje. Ivan Rudolf iz vojnega muzeja je koval podkvice in s tem predstavil delovanje vojaške kovačije iz I. svetovne vojne.
Člani kluba Srebrna krila so pripravili razstavo svojih letalskih maket. Nekateri od modelov in droni so tudi poleteli, kar je vzbudilo veliko zanimanje udeležencev.
Člani Strelskega kluba Idrija so pripravili preizkus strelskih veščin s športnim zračnim orožjem.
Društvo za športno in praktično streljanje pa je predstavilo športno in lovsko orožje s poudarkom na varnem rokovanju z orožjem, njegovem varnem hranjenju in prenašanju.
Po pokušnji golaža pripravljenega v terenski kuhinji, ki je sodeč po izpraznjenih krožnikih, udeležencem dobro teknil, so predstavniki sodelujočih organizacij v svojih nagovorih prisotnim predstavili svojo dejavnost. V imenu veteranskih organizacij pa jih je nagovoril podpredsednik ZVVS Jožko Člekovič.
Zadovoljni z množičnim obiskom, novimi spoznanji in z dogovorom za nadaljnje tovrstno sodelovanje, so organizatorji v poznih popoldanskih urah dogodek zaključili.

Kot prejšnja leta, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno tudi letos vabi na domoznansko ekskurzijo, ki se bo zaključila s prijetnim in zabavnim martinovanjem.
Dogodek se bo odvil v soboto, 23.11.2024.

K prijavi vas vabijo z NASLEDNJIM PROGRAMOM:
Odhodi avtobusa:
13.45 Cerkno
14.05 Spodnja Idrija
14.15 Idrija
14.30 Godovič
14.40 Črni vrh

Potek dogodka:
14.45 Črni Vrh: ogled vojnega muzeja pri Ivanu Rudolf (ogled, WC in osvežitev).
16.30 Lokavec: ogled zanimivosti (Razstava osamosvojitvene vojne – Angel Vidmar,
predsednik društva veteranov SEVER Severne Primorske).
17.30 Odhod v Brje: Turistična kmetija Birsa Brje.
18.00 Martinova večerja. Pijača všteta: vino belo in rdeče, radenska, jabolčni sok in kava
Po večerji sledi zabava s plesom
23.00 Odhod proti domu (obvezen prihod v Cerkno do 2.00)

Za glasbeno spremljavo, za ples, bo poskrbela živa glasba.

Strošek martinovanja: člani 35 eur na osebo, nečlani 45 eur na osebo. Denar kot vedno poberemo na avtobusu.
Prijave sprejema: Miran Erjavec (051 689 158, erjavec.miran@gmail.com) do popolnitve sedežev (mali avtobus za 30 oseb), oziroma vključno do četrtka 21.11.2024.

Prosijo, da o martinovanju obvestite ter nanj povabite tudi spremljevalke in spremljevalce, prijatelje in znance ter člane ostalih veteranskih in domoljubnih organizacij.

Vljudno vabljeni, zanimivo in veselo bo!

Na dan spomina na mrtve smo se tudi predstavniki Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno udeležili komemoracij na grobiščih borcev in žrtev NOB v občinah Cerkno in Idrija.

S poklonom veteranskega prapora in položitvijo cvetja smo se spoštljivo poklonili njihovemu spominu.

Na komemoraciji ob partizanski grobnici na pokopališču v Cerknem je navzoče v priložnostnem nagovoru nagovoril vojni veteran 1991 in član OZ VVS Idrija Cerkno g. Franci Jezeršek.
V nadaljevanju njegov nagovor objavljamo v celoti.

Spoštovane tovarišice, spoštovani tovariši, spoštovane gospe in gospodje!

Na dan spomina na mrtve na dan »vseh svetih« je hotenje in obveza človeka, da se spominja z vso spoštljivostjo pokojnih, ki so nam utemeljevali našo sedanjost .
Vsako leto se na ta dan najdemo tu v Cerknem, kjer je v grobnici pokopanih preko 730 partizanov, talcev in žrtev vojnega nasilja.
Smrt nas razdružuje in združuje obenem. Zato bi moral biti ta dan predvsem namenjen združevanju in povezovanju nas vseh državljanov republike Slovenije in ne priložnost za prezentiranje revizije zgodovine, kot si nekateri prizadevajo. Zgodovina je časovno in v številkah neizprosna in brez čustev. Zgodovina so samo dejstva in z njimi moramo živeti, ker se jih ne da spremeniti.
Tudi Mlajših generacij ta del zgodovine ne zanima prav preveč, bolj jih skrbi prihodnost in to je tudi edino pravilno
Danes, se iz dneva v dan na tem modrem planetu vse bolj soočamo z nasiljem, terorizmom, vojnami in negotovostjo jutrišnjega dne, smo mi vsi dolžni, da aktivno ob vsaki priložnosti v javnosti protestiramo proti trpljenju, grozotam, ubijanju nedolžnih ljudi, otrok, mater, ki jih povzročajo nikoli pravične in poštene vojne, oboroženi spopadi in konflikti. Ne smemo ostati brezbrižni In moramo si po svojih močeh in svojem znanju prizadevati, da se v svet pošljejo sporočila da je potrebno narediti vse za ohranjanje miru in sožitja med ljudmi in narodi.
Spominjamo se vseh mrtvih tu v “partizanskem” Cerknem, v kraju, ki je v svoji zgodovini že neštetokrat dokazalo, da se samo z veliko predanostjo, znanjem, plemenitimi deli, človečnostjo in sodelovanjem vseh občanov lahko doseže mir in blaginja.
Cerkno in cerkljanska je bila kljub svoji odročnosti, vedno pojem naprednih idej in razvoja od industrije do turizma ter območje neukročene narave, ki je med NOB omogočila delovanje bolnice Franje.
Tako je bilo tudi leta 1990 in 1991, ko smo z veliko enotnostjo končno prišli do svoje države Slovenije in s tem uresničili tudi sanje večine pokojnih, ki počivajo tu v grobnici. Minilo je že 33 let od takrat.
V Cerknem so se med tem časom zamenjale generacije na vodilnih in odgovornih mestih, ki so vodile razvoj.
Izgleda pa, da kljub novim demokratičnim vrednotam in jasno začrtanega razvoja kraja; ohranjanja staleža predvsem mladih ter skrbi za starejše , ne uspemo obrniti Cerknemu v prid in bližnja prihodnost ni videti zelo svetla.
Ko bomo zapustili ta svet, ne bo pomembno koliko denarja bomo imeli, kdo vse nas je poznal, s kom smo bili… Pomembno bo samo to, kaj smo za ta kraj , za ta svet naredili. In vsak, ki nosi kakršnokoli funkcijo, pa naj bo to od člana ali predsednika (funkcionar) lokalne skupnosti na vasi ali društva in naprej, in višje, je dolžan delati za skupno dobro.

Spoštovane, spoštovani
zahvaljujem se vam, da ste prišli na ta kraj tihote, miru, spomina in opomina, predvsem pa na kraj pogovora s tistimi, ki jih ni več med nami. Mi pa vsak dan delajmo tako, da bodo oni ponosni na nas in bodo lahko rekli, da gre svet naprej tako, kot bi si oni želeli.
Slava vsem padlim – mir vsem žrtvam in pokojnim!