Pred dnevi je je umrl pesnik, pisatelj, akademik in nekdanji politik ter prijatelj Idrijskih in Cerkljanskih veteranov, Ciril Zlobec.
Kleni Kraševec se je vse življenje ponašal s čvrsto moralno držo. O tej je že pred leti dejal: “Večkrat bi lahko popustil – zaradi strahu, zaradi interesa, zaradi družine. A sem tvegal vse, ker sem se vedno držal tega: če popustiš pred samim seboj, če zatajiš lastna moralna načela, je to najhujši poraz. Tvegaš, da se ne boš več spoštoval in boš vse življenje pohabljenec.”
Rojen je bil 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu, v kmečki družini, kot najmlajši med sedmimi otroki . Že zarana je izkusil fašistično nasilje in se mu uprl. Leta 1941 so ga zaradi literarnega delovanja in narodne zavesti izključili iz šole. Po konfinaciji v Abruzzih se je decembra 1943 pridružil partizanom. Konec vojne je dočakal kot borec IX. korpusa v Trstu. Za tem je vpisal študij slavistike v Ljubljani in leta 1953 diplomiral. Istega leta je s prijatelji Tonetom Pavčkom, Janezom Menartom in Kajetanom Kovičem objavil pesniško zbirko »Pesmi štirih«, od takrat dalje pa je objavil približno 30 pesniških zbirk ter dva romana, več knjig esejev in publicistike. Zlobec je ostal aktiven tudi v svojih poznih letih. Bil je iskan sogovornik, ki je s tehtnimi in iskrivimi besedami razmišljal o kulturi in družbi.
Že v času Jugoslavije je zajadral v politiko, med drugim je bil delegat v Zvezni skupščini in podpredsednik SZDL Slovenije. Na prvih večstrankarskih volitvah je bil izvoljen za člana predsedstva Republike Slovenije. V tej vlogi je v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo obiskal tudi občino Idrija, ter se sestal s takratnim vodstvom Skupščine občine in njenega Izvršnega sveta, s katerimi si je izmenjal prepotrebne informacije o razvoju dogodkov ter o načrtovanih nadaljnjih aktivnostih v procesih osamosvajanja Slovenije.
Ko smo veterani vojne za Slovenijo ob 20. letnici osamosvojitve Slovenije v spominskem parku slovenske osamosvojitve v Idriji odkrili spominsko obeležje, namenjeno dogodkom in vsem, ki so sodelovali v osamosvojitveni vojni za Slovenijo na območju nekdanje občine Idrija, smo za slavnostni nagovor na svečanosti zaprosili ravno pesnika Cirila Zlobca. Z veseljem se je odzval.
Tedaj je dejal, da je bila zmaga v osamosvojitveni vojni zmaga vseh Slovencev in ne le tistih s puškami v rokah. Kot je bilo zanj značilno, je nastopil brez vnaprej napisanega govora. Navdihnjen s Prešernovo Zdravljico je opozoril: “Če bi slovenski narod imel to srečo in postal svoboden, naj ne bi bilo več govora o prepiru navzven. A če so danes vsi nekdanji sovražniki prijatelji, mi sami med sabo nismo zgled prijateljstva, enotnosti in sodelovanja …”. V nadaljevanju pa je kot član predsedstva Republike Slovenije obudil spomine na leto 1991, poudaril pomen plebiscita in drugih za samostojnost odločilnih bitk, na čelu z NOB, ter pozval k »povratku uma, poguma, enotnosti in solidarnosti, ki so krasili leto 1991…«.
Naj se od pokojnega Cirila poslovimo z verzom njegovega prijatelje Toneta Pavčka, ki pravi:
»Nisi se izgubil,
kot zven v tihoto,
nisi odšel v pozabo,
po tebi merim stvarem pomen,
in tvojo pesem skušam peti za tabo…..!«
