Ob Dnevu spomina na mrtve so se delegacije Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno, na čelu s svojimi praporščaki, skupaj z delegacijami ostalih veteranskih in domoljubnih organizacij, udeležile spominskih slovesnosti na pokopališčih v Cerknem in v Idriji.
Delegacija se je udeležila tudi spominske slovesnosti na grobišču na Vojščici.
Na žalni slovesnosti na pokopališču v Cerknem je zbranim spregovoril Marijan Platiše, član vodstva OZ VVS Idrija.
V svojem nagovoru je med drugim dejal, da je po zahodni krščanski tradiciji dan mrtvih praznik, ki časti spomin na življenje vseh znanih in neznanih svetnikov. Za vernike je dandanes to dan vere, upanja in ljubezni, za neverujoče pa dan spomina na mrtve in državni praznik. Za ene in druge pa je to dan, ko za trenutek ustavimo svoj vsakodnevni korak, misel in besede, ter se poklonimo vsem, ki so zaznamovali naše življenje in nam v naših srcih pustili neizbrisen pečat.
Poudaril je, da je to dan, ko se oziramo v preteklost in se spominjamo vseh, ki jih nismo niti poznali, a so našemu območju dali neizbrisen pečat. To so slovenski fantje, ki so padli v 1. svetovni vojni, borci in žrtve narodno osvobodilnega boja med drugo svetovno vojno in junaki osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Svoja življenja so dali za slovenski narod zato, da bi ta obstal na svoji zemlji, ohranil slovensko besedo in kulturo ter končno prišel do svoje samostojne države.
Spomnil je, da sta grobnica in spomenik, pred katerima stojijo nemi priči, ki kljub svoji nemosti opisujeta čas, ko se je s krvjo in trpljenjem v narodno osvobodilni borbi pisala Slovenska zgodovina. Pričata o žrtvah, ki so jih Cerkljani, Primorci in številni drugi dali na oltar zmage v drugi svetovni vojni. Bolnišnica Franja, številna spominska obeležja in spominske plošče na hišah, verno pričajo, da je bilo partizansko gibanje tudi na Cerkljanskem močno dejavno. To so priznali tudi zavezniki. “Tega, kar ste storili za nas, ne bomo mogli nikoli poplačati, ne bomo pa tega nikoli pozabili”, je v pismu dr. Franji takrat zapisal general Eisenhower, vrhovni poveljnik zavezniških oboroženih sil in kasnejši predsednik Združenih držav Amerike. Kljub temu, da so danes drugačni časi, je treba zgodbo tega spomenika obnavljati vedno znova in vsako leto posebej. Obnavljati jo je treba, če hočemo, da so kamni, pred katerimi stojimo smiselni, če hočemo, da govorijo zgodbo o prispevku Cerkljanske in njenih ljudi in, da ta zgodba zlasti med mladimi, ne bo šla v pozabo.
Posebej je izpostavil, da med prelomnice v slovenski zgodovini sodi tudi osamosvojitvena vojna za Slovenijo leta 1991. Preko tisoč mož in fantov – pripadnikov Teritorialne obrambe in Milice iz občin Idrija in Cerkno, je tedaj prijelo za orožje in se brez preračunljivosti zoperstavilo tedanjemu agresorju – jugoslovanski armadi. Po zmagoviti desetdnevni vojni so se vsi, živi in zdravi vrnili domov. Povsod po Sloveniji pa žal ni bilo tako. Devetnajst slovenskih družin je objokovalo sveže grobove svojih sinov, 182 bojevnikov za osamosvojitev pa je zdravilo rane zadobljene v bojih.
V zaključku svojega nagovora pa je opozoril, da Dan spomina na mrtve ni le izraz spoštovanja do žrtev vojn, ampak nam mora biti tudi opomin, da mir, kot stanje sožitja, razumevanja in sodelovanja ter z njim povezana varnost nista samoumevna. Ni dovolj le ohranjati spomin na preteklo trpljenje, naša dolžnost je storiti vse, da se konča množično uničevanje človeških življenj v imenu ideologij, religij, etnično čistih dežel, imperialnih politik ali kapitala. Zaključil je s pozivom, da tudi prihajajoče rodove naučimo, da bodo zavezo o pravičnejšem svetu, oplemeniteno z lastno ustvarjalno izkušnjo, prenašali tudi naprej!
Ob trenutku tišine, s katerim so se prisotni spoštljivo poklonili vsem pokojnim, ki počivajo na Cerkljanskem pokopališču, so delegacije veteranskih in domoljubnih organizacij ter Občine Cerkno, pred grobnico borcem in žrtvam narodnoosvobodilne vojne položile cvetje.
Priložnostni kulturni program so pripravili mladi recitatorji iz Osnovne šole Cerkno pod vodstvom mentorice Mojce Mavri.