Po premestitvi orožja v vojaško skladišče v Črni Vrh nad Idrijo, ki je bilo pod nadzorom JLA, je v maju 1990 Teritorialne obrambe Idrija ostala brez orožja.
Pomanjkanje orožja je bila največja omejitev za hitrejši razvoj Manevrske strukture NZ na Idrijskem. Zato je bilo zagotavljanje orožja njena najpomembnejša naloga. Orožje se je zagotavljalo s tajno evakuacijo orožja TO iz skladišča JLA v Črnem Vrhu nad Idrijo ter z izposojo orožja od KS, SO Idrija, sosednjih OŠTO ipd.
Prva večja količina orožja za TO je bila v noči med 18. in 19. septembrom 1990 tajno pripeljana iz Kočevske reke. To orožje se je hranilo v tajnem skladišču v prostorih Postaje Milice v Idriji. Tej dobavi so kasneje sledile še druge dobave orožja.
Ker je s časoma postalo skladišče na Postaji milice premajhno, pa tudi zato, ker je bila varnostna ocena, da bo možni objekt napada JLA tudi objekt Postaje Milice, je TO Idrija iskala druge primerne lokacije za tajna skladišča. Iskalo se je objekte na lokacijah, ki so bile v bližini mobilizacijskih zbirališč enot TO, objekte, ki so po svoji konstrukciji zagotavljali varnost hrambe in tajnost in ne nazadnje objekte katerih lastniki so imeli hrabrost in pogum za to, da so v tistih razmerah, ko je bila taka dejavnost kriminalizirana, sprejeli skladiščenje orožja TO pod lastno streho. .
Po svoji konstrukciji so bila za namen skladiščenja najbolj primerna zaklonišča, zlasti tista, ki so bila locirana v podjetjih, saj je bilo v teh objektih možno zgotoviti vsaj minimalno stopnjo varovanja. Kolektor je takrat razpolagal s takim zakloniščem. Za skladiščenje orožja na Kolektorju se je s pokojnim direktorjem Petrom Rupnikom dogovoril Jože Erjavec, ki je bil tedaj član Mavrske strukture narodne zaščite Idrija.
Prva lokacija tajnega skladišča orožja je bila v zaklonišču pod upravno stavbo Kolektorja. Ker je bil vnos in iznos zabojev z orožjem zaradi ozkih prehodov otežen in bi v primeru potrebe po hitrem iznosu predolgo trajal, pa tudi zato, ker je bil vhod v zaklonišče premalo konspirativen se je kasneje orožje in strelivo preneslo v prostore transformatorske postaje v stavbi S9 (sedaj poslopje Ascoma).
Po sedaj dostopnih podatkih je bilo v tem skladišču shranjeno:
76 kos različnega osebnega pehotnega orožja (puške, avtomatske puške, puškomitraljezi),
31 kos različnega protioklopnega orožja,
1 kos minomet 60 mm,
35 kos ročnih bomb,
60 kos protioklepnih min in
63.162 kos različnih nabojev za osebno pehotno orožje.
Pokojni uslužbenec Kolektorja in pripadnik Zalednega voda OŠTO Idrija Rafael Božič z še enim sodelavcem je bil zadolžen, da večkrat dnevno kontrolira plombo na vhodnih vratih v skladišče in o ugotovljenem stanju poročata. Skladišče je delovalo do 27. oziroma 28.6.1991, ko je bilo orožje iz skladišča odpeljano na mobilizacijska zbirališča čete TO Idrija in drugih enot , ki so se v teh dneh mobilizirale v Idriji in njeni bližnji okolici.