Polkovnik Srečko Tušar, ki je bil leta 1925 rojen v Idriji, je pred dnevi sklenil svojo bogato življensko pot.
Leta 1943 se je pridružil slovenskim partizanom, kjer je hitro zaslovel kot izvrsten diverzant in sodeloval v zahtevnih akcijah, med drugim leta 1944 v Idrijskem rudniku in Postojnski jami. Svojo humano plat borca je izkazal pri prenosu 123 težkih ranjencev iz Cerknega  v Loško dolino.
Po koncu II. svetovne vojne je postal poklicni vojak in dolgo let deloval v centru za vzgojo častnikov in podčastnikov izvidniških, planinskih in padalskih enot na Bohinjski Beli.
Skozi njegove tečaje so šle neštete generacije, med njimi tudi desetine vrhunskih slovenskih alpinistov, ki so kasneje dosegli in osvojili sam svetovni alpinistični vrh.
Polkovnik Tušar je leta 1962 s svojimi vojaki planinci na vrh Triglava ponesel gorski top, s katerim so izstrelili častno salvo našemu gorskemu očaku in gorskim topničarjem v pozdrav.
Vodil je mnoge prikazne vojaške vaje za visoke tuje delegacije z vsega sveta in s tem poudarjal sposobnosti in moč našega vojaškega gorništva.
Že leta 1945 je postal aktiven alpinist, nekaj kasneje član Gorske reševalne službe in nato še učitelj smučanja. Po upokojitvi je aktivno sodeloval pri usposabljanju Teritorialne obrambe in bil prepričljiv pobudnik in zagovornik razvoja alpsko-izvidniških enot.
Rad se je vračal v rojstno Idrijo. Udeleževal se je različnih slovesnosti s katerimi se ohranja spomin na dogodke iz polpretekle zgodovine. Z veseljem se je srečeval s svojimi prijatelji in znanci, tudi z nami veterani vojne za Slovenijo.
Polkovnik Srečko Tušar je bi tudi ustanovni in častni član Združenja vojaških gornikov Slovenije. Srečko se je do zadnjega dne zavidljivega življenja živo zanimal za vojaško gorništvo in Združenje vojaških gornikov.
Srečko Tušar  nam je zapustil  nenadkriljive  zgodbe iz življenja slovenskega partizana, vojaka, vojaškega gornika, vojaškega smučarja, gorskega reševalca ter  iskreno zavednega in ponosnega Slovenca.
Povzeto po: https://www.gore-ljudje.net