BILEČANCI NA POMLADANSKEM SREČANJU V IDRIJI

V soboto 25. maja  so se  v Idriji na svojem pomladanskem srečanju zbrali člani društva Bilečanci Slovenije. Organizatorji, med katerimi sta bila nosilca Marijan Rupnik in Marko Mikuž, ki sta tudi podpredsednika OZ VVS Idrija Cerkno, so gostom pripravili pester in zanimiv program v okviru katerega so si med drugim ogledali Vojni muzej, idrijski grad in zbirke Mestnega muzeja, topilnico živosrebrne rude ter turistični rudnik.

 

Na uvodni svečanosti v Filmskem gledališču Idrija sta po odpeti “Bilečanki”  udeležence pozdravila predsednik Društva Bilečanci Slovenije  Zlatko Filej, v imenu organizatorjev iz Idrije pa Marjan Rupnik.

 

 

Goste pa sta nagovorila tudi Branko Lapajne, podžupan občine Idrija in Marijan Platiše predsednik OZ VVS Idrija Cerkno.

 

 

Predsednik OZ VVS Idrija Cerkno je v svojem nagovoru  zbranim povedal:

Dragi bilečanci, cenjene soproge, spoštovani gostje!Počaščen sem, da vas lahko v imenu Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno pozdravim na vašem pomladanskem srečanju in vam tudi v imenu veteranov vojne za Slovenijo izrečem  iskreno dobrodošlico v Idriji.
Pritrjujem vašim pričakovanjem, ki ste jih zapisali v vabilu, da boste na vašem obisku v Idriji veliko izvedeli o  zgodovini, razvoju, o čipkarstvu  in o Unescovi dediščini. Ker pa tudi v Idriji  nismo popolni,  boste na kosilo žal morali v sosednjo Hoteršico.
Sam sem bil med tistimi, ki smo zaključili Šolo rezervnih oficirjev v Ljubljani. V letih 1978 – 79 je bilo delo v tako imenovani »pitomački četi« v Ljubljani organizirano tako, da sta bila v vsakem vodu komandirja dveh oddelkov bilečanca in  tako sem na svoji koži občutil kako ste bili bilečanci ustrojeni.  Ne le za vas, tudi zame je bilo služenje vojske v Šoli rezervnih oficirjev, velika osebna preizkušnja, ki je od mene veliko terjala, a mi je tudi dala. Naučila me je obvladovanja lastnih strahov,  discipline in samodiscipline, prenašanja naporov, odgovornosti za opravljeno delo in še marsikaj drugega, kar mi je prišlo zelo prav tudi kasneje v »civilstvu«.
Zato s simpatijami spremljam aktivnosti vašega društva, ki so namenjene ohranjanju dragocenih spominov na  čas šolanja v Bileči, na napore ki ste jih tam premagovali  ter na prijateljstvo in tovarištvo, ki vas je takrat povezovalo.
V javnosti se pogosto zamolči, da smo  predvsem rezervni oficirji, ki smo  končali Šolo za rezervne oficirje pehote v Bileći in Šolo rezervnih oficirjev v Ljubljani, nekaj pa tudi šole drugih  rodov vojske, tvorili  jedro poveljniškega kadra Teritorialne obrambe  Slovenije.  Teritorialna obramba, ki ni nastala šele leta 1990 – »ko je zadišalo po slovenski vojski«, ampak že mnogo prej, v vojni za samostojno Slovenijo brez nas, ki smo znali združiti vojaške veščine s strokovnim znanjem iz »civilstva«,  ne bi tako častno in zmagovito opravila svoje zgodovinske naloge. Želim si, da bi  tako srčno in enotno kot smo tedaj opravljali bojne naloge, danes  sodelovali tudi pri ohranjanju zgodovinskega spomina na dogodke iz obdobja osamosvajanja Slovenije. Na dosežke iz tistega časa smo lahko upravičeno ponosni in potrudimo se, da ti ne bodo nikoli pozabljeni! Društvu Bilečanci Slovenije želim uspešno delo tudi v prihodnje, organizatorjem današnjega dogodka  čestitam za dobro  opravljeno delo, vsem vam pa želim dobro počutje v Idriji in prijetno druženje!
Hvala lepa!