Na srečanju nekdanjih pripadnikov cerkljanske čete Teritorialne obrambe Idrija, ki je bilo v soboto 18.5.2019 na Kladju, je o delovanju enote v obdobju priprav in poteku osamosvojitvene vojne, spregovoril Janez Vončina tedanji politkomisar čete.

Zbranim teritorialcem in pripadnikom Narodne zaščite je povedal:

»Osnovna naloga cerkljanske čete Teritorialne obrambe Idrija je bila obramba cerkljanske v slučaju sovražne agresije. Četo so sestavljali trije strelski vodi s poveljstvom.
Sestavljali so jo pripadniki, ki so stanovali v današnji občini Cerkno z namenom čim boljšega poznavanja  terena, prebivalstva ter razmer  na območju cerkljanske.
Za urjenje smo izbirali terene v domačem okolišu kot Cerkljanski vrh, Ravne z Orehovško grapo, Zakojco ter Šebrelje. Stalno je bila prisotna želja  ter zahteva  po bojnem streljanju, ki pa nam  je  bila redko uslišana. Po vojaških vajah na Kneži, naj bi izvedli bojno streljanje na strelišču v Tolminu, kateremu smo se zaradi nemogočih razmer na strelišču, saj strelišče ni bilo pripravljeno za varno izvedbo streljanja, odpovedali. Na zadnjih vajah smo na improviziranem  strelišču v Šebreljah  izvedli vajo oddelka v napadu s streljanjem z ostrim strelivom. Poleg streljanja je bil to tudi zadnji preizkus samostojnega delovanja enote na terenu.
Četa je lahko delovala kot samostojna enota, saj je imela v svojih vrstah posameznike, ki so bili zadolženi  za oborožitev, prehrano, zdravstveno stanje, prevoze, stike s prebivalstvom ter ne nazadnje tudi moralni nivo enote.
Četa je bila opremljena s takrat najmodernejšo oborožitvijo, ki jo je v večini kupila tovarna ETA, kjer je bila tudi skladiščena.
Po znanem ukazu  o prenosu orožja v skladišča JLA so nam to orožje odpeljali ter nam naknadno dostavili nekaj orožja starejšega modela kot so puške M48, nekaj avtomatskih pušk Kalašnikov in dve ostrostrelski puški, tako da smo lahko oborožili približno polovico četne sestave. S tem smo dočakali  agresijo JLA na  Slovenijo.
Ob agresiji na  Slovenijo je četa dobila nalogo braniti prodor JA iz strani Škofje Loke in Tolmina v cerkljansko dolino. V ta namen sta bili vpoklicani dve bojni skupini v velikosti voda. En vod je imel nalogo nadzora in kontrolo glavne ceste na območju Želina, postavitev in branjenje zapore ceste iz smeri Tolmin proti Idriji. Za to nalogo je bil določen poveljnik voda Stanislav Platiše. Druga bojna skupina pod poveljstvom Darka Svetičiča je z enakimi nalogami v močnem deževju organizirala zasedo pod Kladjem. Med prvimi, ki je moral skozi zasedo, je bil Štefan Rutar, domačin iz Cerknega, ki jim je prijazno ponudil prostore v njegovi počitniški hiši na drugi strani prelaza. Zasedo so nato premaknili na cerkljansko stran  na odcep ceste proti Kopačnici. Za  zaporo so uporabili kamion in delovne stroje takrat delujoče na tem območju. Oba voda sta opravljala dane naloge do ukaza nadrejenih, da se enota premakne na izhodiščne položaje.
Dovolite mi, da se na koncu spomnimo borcev, tovarišev ki jih ni več med nami ter njihov doprinos počastimo z minuto molka.
Slava njihovemu spominu!«