V nedeljo, 15. septembra 2019 so se na rekreativnem, spominskem in družabnem srečanju ponovno srečali nekdanji pripadniki Jurišnega odreda Teritorialne obrambe Idrija.
Prireditev je potekala v sklopu aktivnosti poimenovana »pohod po bojnih poteh enot TO Idrija« in srečanje pripadnikov teh enot TO, ki jo že nekaj let zapored organizira OZ VVS Idrija Cerkno in katere namen je, da se nekdanji soborci ponovno srečajo in v prijetnem druženju obudijo spomin na dneve, ko so leta 1991 prijeli za orožje v obrambo naše nove države.
Prireditev se je pričala v Idriji, ko je na pot proti Hleviški planini odšla pohodna kolona dobrih trideset pohodnic in pohodnikov.
Po prispetju pohodnikov in drugih udeležencev srečanja, zbrala se jih je dobra stotnija, se je na prireditvenem prostoru pod Planinsko kočo na Hlevišah, prireditev nadaljevala s spominsko slovesnostjo.
Nekdanji komandant Jurišnega odreda Vlado Sedej, ki je skupaj z še nekaterimi soborci JOD in člani vodstva OZ VVS, nosil glavno breme organizacije te prireditve, je po intonirani himni, uvodoma nagovoril prisotne. Sedej je med drugim dejal: »V našem, odredu nas je bilo okrog 150, zbrani smo bili z vseh koncev idrijskega in cerkljanskega. Bili smo različnih starosti od 20 pa do 43 let. Nekateri smo bili skupaj v enotah TO že dolga leta, nekateri ste pravkar prišli iz JLA. Kot smo ugotavljali ob naključnih srečanjih, je bila pri številnih nekdanjih pripadnikih odreda prisotna želja, da bi se še kdaj dobili in skupaj obudili spomine na tisti čas.«
V nadaljevanju pa so se udeleženci z minuto molka poklonili spominu na dvanajst soborcev, ki so se v obdobju po osamosvojitveni vojni žal za vedno poslovili.
V imenu OZ VVS je udeležence nagovoril predsednik Marijan Platiše, ki je med drugim poudaril: »Danes naše spominjanje in spoštljiv poklon namenjamo vam, nekdanjim pripadnikom Jurišnega odreda, ki je bil leta 1991 najmočnejša enota – lahko bi rekli udarna pest Teritorialne obrambe Idrija in vam, ki ste se dva dni po razglasitvi samostojne Slovenije, odzvali njenemu klicu, doma pustili svoje najdražje ter vsak s svojimi razmišljanji in strahovi odšli v vojno, ne vedoč ali se boste iz nje vrnili živi in zdravi, ali pa tudi ne. S svojo vdanostjo služenja domovini in svojim sodelovanjem v osamosvojitveni vojni ste častno izpolnili svojo dolžnost pred obličjem zgodovine in za to vam v imenu naše veteranske organizacije izrekam vso priznanje in zahvalo«.
Udeležence je nagovoril tudi podžupan Občine Idrija Brane Lapajne, ki je nekdanjim teritorialcem izrazil priznanje in zahvalo za njihovo pripravljenost služiti domovini v njenih prelomnih časih in za njihovo delovanje v osamosvojitveni vojni.
Državni svetnik in predsednik Občinskega odbora združenja za ohranjanje vrednot NOB Bojan Režun, pa je izpostavil povezavo med NOB in osamosvojitveno vojno ter pomen osamosvojitvene vojne za zavarovanje slovenskih osamosvojitvenih procesov.
Priznani glasbenik, pisatelj in kolumnist Dare Likar, ki je bil pripadnik Jurišnega odreda je prebral esej v katerem je opisal svoje spomine na dogodke, predvsem pa na občutke v tistih dneh, ki so odhajali v vojno.
Nato je nastopila Neža Carli, predstavnica mlade generacije, ki je prebrala svoj zapis spominov njenega strica, soborca Jurišnega odreda Danila Carlija, ki ga je kot učenka 7.razreda OŠ Sp. Idrija napisala v okviru 6. literarnega natečaja »tudi pri nas je potekalo osamosvajanje« in, ki je bil nagrajen kot najboljši literarni prispevek iz te šole.
Po glasbenem vložku Alberta Lapajne je nekdanji komandant odreda Vlado Sedej orisal bojno pot Jurišnega odreda od formiranja do zaključka osamosvojitvene vojne. Svoj nagovor je zaključil z mislijo:« V lanskem letu smo ob obeleževanju 50.obletnice ustanovitve slovenske TO slišali trditve nekaterih redkih, a glasnih posameznikov, da ni kontinuitete med TO pred 1990 in tisto, ki je vojaško podprla osamosvojitev Slovenije. Rad bi poudaril, da je zgodovina našega odreda enako, kot tudi zgodovina večine drugih nekdanjih enot TO dokazuje, da nimajo prav. Smo eden najboljših dokazov za to, da kontinuiteta razvoja TO v Sloveniji ob t.im. demokratičnih spremembah ni bila prekinjena. Dokazali smo, da smo bili enako pripravljeni braniti domovino neglede na to ali bi bila ta ogrožena z vzhoda, zahoda, severa ali, česar prej nismo pričakovali, z juga. Leta 1991 smo pa lahko opravili svoje naloge zato, ker smo za to usposobili v prejšnjih dveh desetletjih«.
Spominsko svečanost pa so udeležencu zanosno zaključili, s Primorsko himno »Vstajenje Primorske«.
Po kosilu pa so se udeleženci povzpeli na vrh Hleviške planine, kjer so ob lepem razgledu na okoliške griče in grape obudili spomin na območja delovanja in bojne poti Jurišnega odreda Teritorialne obrambe Idrija v osamosvojitveni vojni.