Po volitvah  aprila 1990 na katerih je zmagal Demos, so bili odnosi med Slovenijo in vrhom JLA precej napeti.  Dne 15. maja 1990, prav na dan, ko se je konstituirala nova Slovenska vlada, je takratni komandant Republiškega štaba Teritorialne obrambe general Hočevar ukazal, da se mora vse orožje  in strelivo Teritorialne obrambe predati v skladiščenje in varovanje  v objekte pod nadzorom JLA. Kmalu se je pokazalo, da ni šlo samo za varovanje ampak  je bil namen tega  ukaza  razorožitev Teritorialne obrambe Slovenije, ki ima v naši vojaški zgodovini velik pomen, saj je  v Sloveniji okrepil  zavedanje o nevarnosti vojaškega spopada  z JLA  in  sprožil številne politične in vojaške  procese.

Teritorialna obramba Idrija  je  že pred tem ukazom  večji del (81%) svojega orožja skladiščila v skladišču JLA  v Črnem Vrhu nad Idrijo. Le manjša količina orožje (19%) je bila skladiščena v skladišču na Postaji Milice Idrija  in v skladišču v kletnih prostorih upravne stavbe  tovarne ETA v Cerknem.  Po prejemu ukaza s strani Pokrajinskega štaba TO za Severnoprimorsko,  pa je bilo  dne 17.5.1990, v skladišče JLA v Črni Vrh nad Idrijo preseljeno tudi to orožje. S tem je Teritorialna obramba Idrija  dejansko ostala brez orožja.

Slovenska Skupščina je 2.7.1990 sprejela Deklaracijo o suverenosti. Toda v tistem trenutku je bila to predvsem politična opredelitev. Za izvajanje suverenosti pa takrat še ni bilo ustrezne pravne podlage ne v republiških in ne v zveznih predpisih.

Ker tedanji Republiški štab TO Slovenije novi oblasti in osamosvojitvenim procesom Slovenije ni bil naklonjen, so priprave na vojaško obrambo  osamosvojitvenih procesov  potekale mimo njega  in v veliki tajnosti.  Kot vzporedna oborožena struktura se je v obdobju maj – oktober 1990 oblikovala tako imenovana Manevrske strukture Narodne zaščite.

Dne 17.9.1990  je bil tedanji komandant Občinskega štaba TO Idrija imenovan za načelnika Manevrske strukture Narodne zaščite Idrija, ki je k sodelovanju pridobil še ostale tri člane stalne sestave in štiri častnike iz rezervne sestave Občinskega štaba TO Idrija. Ta skupina je  tajno izvajala priprave TO  Idrija na oborožen spopad z JLA.

Pomanjkanje orožja  je bila  največja omejitev za hitrejši razvoj Manevrske strukture NZ na Idrijskem. Zato je bilo zagotavljanje orožja njena najpomembnejša naloga. Orožje se je zagotavljalo s tajno evakuacijo (krajo) orožja TO iz skladišča JLA v Črnem Vrhu nad Idrijo ter z izposojo orožja od KS, SO Idrija, sosednjih OŠTO ipd.
Prva večja količina orožja za TO  je bila  v noči  med 18. in 19. septembrom 1990 tajno pripeljana  iz  Kočevske reke. To orožje se je shranilo  v tajnem skladišču v prostorih Postaje Milice v Idriji. Tej dobavi  so  kasneje sledile še druge dobave orožja.
Ker je bilo s časoma,  tega orožja za skladišče na Postaji milice preveč, pa tudi  zato, ker  je bila  varnostna ocena, da bo  možni objekt napada JLA tudi objekt Postaje Milice, smo iskali druge primerne lokacije za tajna skladišča orožja. Iskalo se je objekte na lokacijah, ki so bile v bližini predvidenih mobilizacijskih zbirališč posameznih enot TO, objekte, ki so po svoji konstrukciji zagotavljali varnost hrambe in tajnost in ne nazadnje objekte  katerih lastniki so imeli hrabrost in pogum za to, da so v tistih razmerah, ko je bila taka dejavnost kriminalizirana,  sprejeli skladiščenje orožja  TO pod lastno streho.

Po svoji konstrukciji so bila za namen tajnega skladiščenja  orožja najbolj primerna  protiatomska zaklonišča, zlasti tista, ki so bila locirana v podjetjih, saj je bilo v teh objektih  možno zgotoviti tudi vsaj minimalno stopnjo varovanja.

ETA Cerkno je takrat razpolagala s takim zakloniščem v obratu Livarna. Takratni direktor Livarne Anton Prebil, ki je kot častnik  tudi sam sodeloval v Teritorialni obrambi, se je odločil, da se orožje najprej uskladišči v tem zaklonišču.  Orožje je bilo v to skladišče pripeljano  dne 21.1.1991.

Ker je bila varnostna ocena takratnega vodstva podjetja ETA, da prostor v Livarni zaradi dostopnosti, konspirativnosti in varnosti ni najprimernejši za skladiščenje orožja, se  je iskalo novo lokacijo za skladišče.  Po parih dneh se je orožje  tajno prepeljalo na skladiščenje v  protiatomsko zaklonišče, ki je bilo v prostorih  nekdanje Pekarne, v kleti stanovanjskega bloka Mostaniška  ulica 2 v Cerknem. Ti prostori so bili  tedaj prav tako v lasti podjetja ETA Cerkno.
Ta lokacija je bila izbrana predvsem za to, ker je bila v neposredni bližini mobilizacijskega zbirališča 85. samostojne čete TO Idrija iz Cerknega.

Značilnost te lokacije skladišča je bila zlasti v tem, da so bili prostori, ki so se uporabili za skladišče v sklopu stanovanjskega bloka.
Dostop v zaklonišče je bi skozi  enega od vhodov v  blok.
Mnogi stanovalci za obstoj skladišča orožja sploh niso vedeli, tisti ki pa so vedeli, da se tam nekaj dogaja, o tem niso govorili. Na ta način se je v celotnem obdobju obstoja,  uspelo ohraniti tajnost lokacije tega skladišča.
Količina orožja, streliva in drugih materialno tehničnih sredstev, ki se je  hranila v tem tajnem skladišču, se je  v obdobju njegovega  obstoja spreminjala.

Na začetku pa je bilo po sedaj dostopnih podatkih v tem skladišču  shranjeno:
15 kos pušk M48, kalibra 7,9 mm
9 kos  avtomatskih  pušk M70 B1, kalibra 7,62 mm,
1.800 kos nabojev , kalibra 7,9 mm
2.240 kos nabojev, kalibra 7,62 mm
70  kos  različnih materialno tehničnih sredstev (daljnogledi, busole, vojaške lopatice, sekire, RKB detektorji, zaščitni kombinezoni, poljske kuhinje  ipd.)

Skladišče je delovalo  od 24.1.1991 do 27.6.1991, ko je bilo po izvedeni mobilizaciji, orožje iz tega skladišča  podeljeno pripadnikom 85. samostojne čete TO Idrija iz Cerknega.

ETA Cerkno je bila tudi sicer Teritorialni obrambi Idrija vseskozi naklonjena. Velik del pripadnikov  Cerkljanske čete in Jurišnega odreda TO Idrija, pa tudi nekaj članov Občinskega štaba TO Idrija je bilo zaposlenih v podjetju ETA Cerkno.

V obdobju razvoja, ko so bile težave z zagotavljanjem  orožja in opreme za TO Idrija, je ETA Cerkno sofinancirala nakup precejšnjega dela orožja  in opreme za Cerkljansko četo.

V kleti takratne  upravne stavbe je podjetje ETA vse do razorožitve Teritorialne obrambe  17.5.1990   zagotavljalo  prostore za skladiščenje orožja, streliva  in opreme te enote.

S svojo vratarsko in čuvajsko službo, pa je zagotavljala fizično varovanje tega skladišča.

S tajnim skladiščenjem orožja v svojem  objektu so organizatorji skladišča, podjetje ETA Cerkno in stanovalci stanovanjskega bloka Mostaniška cesta 2  v  Cerknem pripomogli,  da se je  v času priprav na osamosvojitveno vojno,  Cerkljanska četa Teritorialne obrambe Idrija lahko oborožila in opremila ter v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo izvajala svoje bojne naloge.
Za to pogumno dejanje jim gre vse priznanje in zahvala!