Maja 1990 se je šestnajst Občinskih štabov Teritorialne obrambe uprlo ukazu takratnega Hočevarjevega Republiškega štaba Teritorialne obrambe Slovenije o premestitvi orožja v skladišča pod nadzorom Jugoslovanske ljudske armade. Zveza veteranov vojne za Slovenijo je v spomin na tiste prelomne dogodke izpred tridesetih let izdala zbornik z naslovom “Orožja nismo oddali 1990”.
Spominski zbornik je uredila Rina Klinar iz Jesenic. Zbornik vsebuje veliko podatkov o ohranjenem orožju šestnajstih občinskih štabov Teritorialne obrambe v Sloveniji in 30. razvojne skupine 27. zaščitne brigade iz Kočevske Reke. Predvsem pa predstavlja zgodbo o ljudeh, ki so se zavedali odgovornosti, a so tvegali neizpolnitev ukaza nadrejenih štabov. V takratnih razmerah bi se to lahko izteklo tudi drugače. Za ohranjanje zgodovinskega izročila neposrednih udeležencev dogajanj v letu 1990 so dragocena pričevanja v anketah, delo poveljnikov in drugih pripadnikov Teritorialne obrambe, Milice in uslužbencev upravnih organov za ljudsko obrambo občin, ki so neposredno sodelovali in odločilno pripomogli k ohranitvi pomembnega dela orožja Teritorialne obrambe.
Kot so poudarili na prvi predstavitvi zbornika, ki je potekala na Jesenicah, Teritorialna obramba maja 1990 ni bila razorožena. Večina orožja slovenske Teritorialne obrambe ( v Idriji 84%) je bila takrat že v objektih Jugoslovanske ljudske armade, a ne vse. Kljub ukazu šestnajst poveljnikov občinskih štabov Teritorialne obrambe pa tudi 30. razvojna skupina ukaza niso upoštevali. Med  petinšestdesetimi občinskimi štabi Teritorialne obrambe v Sloveniji so bili ti ljudje pogumna manjšina. Triindvajset štabov pa ni imelo možnosti pokazati poguma, ker je bilo vse njihovo orožje že v skladiščih JLA. Tako niso bili vsi v istem položaju, tedanje okoliščine so bile raznolike. A dejstvo je, da je šestnajst Občinskih štabov Teritorialne obrambe zadržalo 18.236 kosov orožja z več kot 5,2 milijona kosi streliva, ki je Teritorialni obrambi prišlo še kako prav v njenih kasnejših vojaških operacijah v osamosvojitveni vojni za Slovenijo.
Zbornik, ki je nastal v sodelovanju s člani Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Zveze policijskih veteranskih društev Sever, bo gradivo tudi za kasnejše analize zgodovinarjev. Ohranitev spomina na dni, ki so se neizbrisno zapisali v slovensko zgodovino, pa je dolžnost vseh, ki so bili priča tedanjim dogodkom.