30 LETNICA DELOVANJA MSNZ NA IDRIJSKEM IN CERKLJANSKEM – 5 DEL

Sedanje epidemiološke razmere so omogočile izvedbo načrtovane okrogle mize v počastitev spomina na 30 letnico formiranja in delovanja Manevrske strukture Narodne zaščite. To je bil eden od najbolje organiziranih in konspirativnih projektov, ki je trajal od maja do oktobra 1990. Manevrska struktura Narodne zaščite je enako kot drugje po Sloveniji delovala tudi na Idrijskem in Cerkljanskem.

Zato se v OZ VVS Idrija Cerkno poslužujemo našega digitalnega medija.
Na spletni strani OZ VVS objavljamo zapise nekaterih takratnih akterjev MSNZ v Občini Idrija (Alojz Rejc, Edi Golob, Jože Erjavec, Darko Menard, Marijan Platiše …) in slikovno gradivo, ki je bilo pripravljeno za razstavo o delovanju Manevrske strukture Narodne zaščite na Idrijskem in Cerkljanskem.

 

Marijan Platiše, član MSNZ Občine Idrija

TAJNO SKLADIŠČENJE OROŽJA MSNZ IDRIJA NA POSTAJI MILICE IN V KOLEKTORJU

Pomanjkanje orožja je bila največja omejitev za hitrejši razvoj Manevrske strukture Narodne zaščite na Idrijskem in Cerkljanskem. Zato je bilo zagotavljanje orožja njena najpomembnejša naloga. Orožje se je zagotavljalo s tajnimi izvzemi orožja TO iz skladišča JLA v Črnem Vrhu nad Idrijo ter z izposojo orožja od KS, SO Idrija, sosednjih OŠTO ipd.

Prva večja količina orožja za MSNZ je bila v noči med 15. in 16. septembrom 1990 tajno pripeljana iz Kočevske reke. To orožje se je shranilo v tajnem skladišču v prostorih Postaje Milice v Idriji. Tej dobavi so kasneje sledile še druge dobave orožja.
Ker je bilo s časoma, tega orožja za skladišče na Postaji milice preveč, pa tudi zato, ker je bila varnostna ocena, da bo možni objekt napada JLA tudi objekt Postaje Milice, je TO Idrija iskala druge primerne lokacije za tajna skladišča. Iskalo se je objekte na lokacijah, ki so bile v bližini mobilizacijskih zbirališč posameznih enot TO, objekte, ki so po svoji konstrukciji zagotavljali varnost hrambe in tajnost in ne nazadnje objekte katerih lastniki so imeli hrabrost in pogum za to, da so v tistih razmerah, ko je bila taka dejavnost kriminalizirana, sprejeli skladiščenje orožja TO pod lastno streho. .

Po svoji konstrukciji so bila za namen skladiščenja najbolj primerna zaklonišča, zlasti tista, ki so bila locirana v podjetjih, saj je bilo v teh objektih možno zgotoviti vsaj minimalno stopnjo varovanja. Kolektor je takrat razpolagal s takim zakloniščem. Za skladiščenje orožja na Kolektorju se je s pokojnim direktorjem Petrom Rupnikom dogovoril Jože Erjavec, ki je bil tedaj član Mavrske strukture Narodne zaščite Idrija.

Prva lokacija tajnega skladišča orožja je bila v zaklonišču pod upravno stavbo Kolektorja. Kar sem  s prenašanjem  zabojev tudi sam preizkusil, je bil vnos in iznos zabojev z orožjem zaradi ozkih prehodov otežen in bi v primeru potrebe po hitrem iznosu ta predolgo trajal, pa tudi zato, ker je bil vhod v zaklonišče premalo konspirativen (preveč je bil na očeh zaposlenih) smo iskali primernejšo lokacijo. Tako smo v neki noči to orožje in strelivo konspirativno prenesli v prostore transformatorske postaje v stavbi S9 (sedaj poslopje Askoma) in ga tam uskladiščili.

Po sedaj dostopnih podatkih je bilo v tem skladišču shranjeno:
76 kos različnega osebnega pehotnega orožja (puške, avtomatske puške, puškomitraljezi),
31 kos različnega protioklopnega orožja,
1 kos minomet 60 mm,
35 kos ročnih bomb,
60 kos protioklepnih min in
63.162 kos različnih nabojev za osebno pehotno orožje.

Pokojni uslužbenec Kolektorja in pripadnik Zalednega voda OŠTO Idrija Rafael Božič z še enim sodelavcem je bil zadolžen, da večkrat dnevno kontrolira plombo na vhodnih vratih v skladišče in o ugotovljenem stanju poročata. Skladišče je delovalo do 27. oziroma 28.6.1991, ko je bilo orožje iz skladišča odpeljano na mobilizacijska zbirališča čete TO Idrija in drugih enot , ki so se v teh dneh mobilizirale v Idriji in njeni bližnji okolici.

V kasnejšem obdobju, zlasti v začetku leta 1991 (ko MSNZ ni več delovala), se je količina razpoložljivega orožja za Teritorialno obrambo Idrija še povečevala. To orožje se je skladiščilo v tajnih skladiščih, v objektih, ki so bili blizu mobilizacijskih zbirališč enot TO Idrija.

 

Ta tajna skladišča so bila locirana na različni krajih v tedanji Občini Idrija in sicer v zaklonišču v Hidrii in v Gasilskem domu v Spodnji Idriji, v zaklonišču v pekariji v Cerknem in v gasilskem domu v Godoviču.

 

 

S tajnim skladiščenjem orožja v svojih objektih so lastniki in organizatorji skladišč pripomogli, da so se v času priprav na osamosvojitveno vojno enote Teritorialne obrambe Idrija lahko oborožile in opremile ter so v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo izvajale svoje bojne naloge. Za to pogumno dejanje jim gre vse priznanje in zahvala!

 

Lokacije tajnih skladišč v Hidrii, Kolektorju in v pekariji v Cerknem je OZ VVS Idrija Cerkno v preteklih letih obeležilo tudi s postavitvijo spominskih plošč. Preostale lokacije pa bo obeležilo v prihodnjih letih.

Marijan Platiše