Osrednjo proslavo ob 30-letnem jubileju Slovenije so v spominskem parku osamosvojitve Slovenije v Idriji pripravili Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno, Idrijski neoktet, Osnovna šola Idrija, Policijsko društvo Sever in Občina Idrija.
Množično občinstvo je uvodoma z aplavzom pozdravilo prihod postroja nosilcev državne zastave in praporščakov, ki so nosili prapore veteranskih in domoljubnih organizacij ter sorodnih društev iz domače in iz sosednjih občin.
Po protokolarnem dvigu slovenske zastave na obnovljeni drog, je občinstvo prvi nagovoril idrijski župan Tomaž Vencelj. Izpostavil je pomen domovinske samozavesti in povezanosti ter sodelovanja in napovedal nadaljnje urejanje spominskega parka pred idrijsko osnovno šolo.
Pomen spominskega parka in njegovega urejanja je poudaril tudi predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno Marijan Platiše. Izpostavil je, da smo iz razkrajajoče se Jugoslavije želeli oditi v miru, a nam to ni bilo dano. V dneh, ki so sledili razglasitvi samostojnosti, je več kot tisoč mož Teritorialne obrambe, Milice in Narodne zaščite Idrija prijelo za orožje in se zoperstavilo agresorju. Brez njihove srčnosti in vere, da bo v novi državi bolje, samostojne Slovenije ne bi bilo in to naj ne bo nikoli pozabljeno. Zlasti mladi rod mora vedeti, da je do osamosvojitve prišlo na temelju stoletnih sanj, prizadevanj in bojev številnih generacij Slovenk in Slovencev, da bi živeli v samostojni in ustvarjalni državi Sloveniji.
Slavnostni govornik rojak dr. Uroš Lipušček je orisal pot slovenske osamosvojitvene zgodovine ter vključevanja Slovenije v evropske integracije, izpostavil pa izzive, s katerimi se Slovenija sooča dandanes. Glede svojega rojstnega mesta pa je menil, da je Idrija v vsej zgodovini več dajala, kot prejemala. Čeprav je dosegla lep razvoj, pa ni dovolj, da slovi le po nekdanjem rudniku, čipkah, žlikrofih in prvi slovenski realki, ampak mora obuditi tudi svojo intelektualno tradicijo. Izrazil je prepričanje, da bo Idrija še naprej ustvarjala pogoje za kakovostno življenje vseh svojih prebivalcev, v mladi generaciji pa prepoznala nove moči in priložnosti za svoj polnokrvni razvoj.
Bogat in doživet kulturni program so po zamisli Elizabete Lampe in po scenariju in v režiji Tjaše Petkovšek izvedli Idrijski neoktet , Godbeno društvo rudarjev Idrija, Vokalna skupina Radost Godovič ter učenci in učenke Glasbene šole Idrija, z recitacijami domoljubnih pesmimi, ki so jih za praznik domovine zapisali sami, pa so svečanost obogatili učenci in učenke Osnovne šole Idrija.