Na svečanosti »Tam, kjer smo doma, ki je v počastitev dneva državnosti in 30-letnice osamosvojitve Slovenije potekala v četrtek 24.6.2021, pred osnovno šolo Cerkno, je kot slavnostni govornik navzoče nagovoril Marijan Platiše, častni občan in predsednik OZ VVS Idrija Cerkno. V svojem nagovoru je dejal:

Drage učenke in učenci, spoštovana g. ravnatelj, g. župan in g. državni svetnik,
veteranke in veterani, Cerkljanke in Cerkljani,
cenjeni gostje!

Če se izrazim z besedami pisatelja Cirila Kosmača je bil »tisti dan lep, svetel in zveneč, kot iz čistega srebra ulit«. To je bil dan pred tridesetimi leti, ko smo v Cerknem, podobno kot, danes, na drog svečano dvignili zastavo novonastale države Republike Slovenije. Takratna svečanost se je odvijala pred Hotelom Cerkno, mi pa smo današnji dogodek želeli praznovati z mladimi. In kje je mladih več, kot tu v naši Osnovni šoli?
V teh prazničnih dneh pogosteje kot sicer govorimo o domovini. Domovina je «tam, kjer smo doma«, kjer ljubimo, smo srečni, zadovoljni in uspešni. Domovina je dežela, v kateri živimo, delamo in se počutimo dobro.
Pred tridesetimi leti, dne 25. junija 1991, ko je Slovenska skupščina sprejela Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ja naša domovina Slovenija postala tudi samostojna država. Ta dan, danes slavimo kot enega naših največjih praznikov – Dan državnosti. Zato tudi doma ponosno izobesimo zastave!
Razlika med domovino in državo je v tem, da moramo državo ubogati, ker določa zakone, ki jih moramo spoštovati. Določa nam, kaj smo dolžni delati in česa ne smemo. Domovina pa želi samo, da bi jo imeli radi kot nam narekuje srce. Za državo je pomembno, da je velika in bogata, za domovino pa, da jo ljubimo. Države nam ni treba ljubiti, jo pa spoštujemo, če nam je dobra mati, smo ponosni nanjo in smo jo pripravljeni tudi braniti, tako kot leta 1941 in 1991.
Slovenija potrebuje otroke, ki bodo imeli državo tudi za svojo domovino. Kajti otroci katerim država ni postala domovina, gredo s trebuhom za kruhom v drugo državo. Ta jim postane ljubša od tiste, iz katere prihajajo. Ker otroci zapustijo svojo državo, le-ta postane osamljena in se ne more nikoli spremeniti v njihovo domovino.
Leto 1991, v katerem smo ustanovili samostojno državo, nam je prineslo veliko priložnost, a tudi veliko preizkušnjo in veliko odgovornost. V razpadajoči Jugoslaviji nismo nikomur želeli nič slabega, samo iz nje smo želeli oditi. Želeli smo oditi mirno, a nam to ni bilo dano.
Veselje in vznesenost ob razglasitvi samostojne Slovenije ni trajalo dolgo. Že pred svečano razglasitvijo so iz vojašnice v Ilirski Bistrici zapeljali tanki in na Primorskem se je začela vojna. Naslednji dan pa so se začeli vrstiti vpoklici in mobilizacija vseh enot Teritorialne obrambe. Milica pa je bila že pred tem v popolni bojni pripravljenosti.
Preko tisoč mož in fantov iz občin Idrija in Cerkno, je tedaj prijelo za orožje in se zoperstavilo agresorski Jugoslovanski ljudski armadi.
V osamosvojitveni vojni je šlo zato, da Slovenci obranimo svoje državno ozemlje. Vhodna vrata v to ozemlje so bili mejni prehodi na kopnem in na morju, ter letališče Brnik. JLA nam je z zasedbo mejnih prehodov želela vzeti ključe naših vhodnih vrat. Tega jim Teritorialci in miličniki nismo mogli in nismo smeli dovoliti. Na nekaterih mejnih prehodih smo umik JLA in njihovo ponovno odprtje dosegli s pogajanji, na drugih pa je bil umik JLA dosežen šele po vojaških spopadih, ki so žal zahtevali tudi človeška življenja.

Na območju občin Idrija in Cerkno ni bilo nastanjenih večjih enot JLA. Teritorialna obramba Idrija je imela pomembno nalogo, da s cestnimi barikadami na Kladju, na Želinu, v Govejku in v Zali, blokira ceste in nadzira promet na komunikacijah iz smeri Ljubljane, Kranja in Postojne, po katerih bi lahko enote JLA prodirale proti mejnim prehodom na Tolminskem. Bila je v pripravljenosti, da prepreči prodor tankov iz Vrhnike ter morebitne zračne desante na območjih Cerkljanskega vrha, Raven in Bukovega, Idrijskih krnic, Črnega vrha in Godoviča.

Ko je orožje utihnilo smo se vsi teritorialci in miličniki domov vrnili živi in zdravi, vsepovsod po Sloveniji pa žal ni bilo tako. Devetnajst slovenskih družin je objokovalo sveže grobove svojih sinov, 182 bojevnikov za osamosvojitev pa je zdravilo rane zadobljene v bojih.

Veterani osamosvojitvene vojne menimo, da bi se morali ob praznovanju Dneva državnosti zavedati, da je samostojno Slovenijo izborila zahteva za demokracijo, ki vedno zahteva spoštovanje in sobivanje različnosti. Danes bolj kot avtoritarno vladanje, odmikanje od načel pravne države, pritiskov na medije, izključevanje in sovražni govor, potrebujemo enotnost in skupni napor za izhod iz epidemije Covid 19 ter pereče gospodarske in socialne situacije, ki jo je ta povzročila.
Ob razdvojenosti in nezadovoljstvu, ki se seli tudi na trge in ulice, imamo vojni veterani moralno dolžnost in pravico opozoriti na te družbene odklone in zahtevati spremembe v načinu vladanja. Leta 1991 smo se namreč borili za to, da bi bila Slovenija skozi gospodarski razvoj uspešna in demokratična država. Da bi se razvijala v družini naprednih in demokratičnih držav Evrope. In ne ne zadnje, da bi bila vsem njenim prebivalcem pravična in dobra mati, na katero bi bili, tako kot smo bili mi ob njeni ustanovitvi, danes nanjo ponosni tudi naši otroci.
Zavzemamo se za ohranjanje spoštljivega spomina na čas in vrednote slovenskega osamosvajanja, zlasti na tiste ki ste bili takrat še otroci ali ste se rodili šele po osamosvojitvi. Polagam vam na srce, da nikoli in nikdar na pozabite, da nam država Slovenija ni bila podarjena. Nastala je iz poldrugega tisočletja dela in bojev in žrtev številnih generacij Slovenk in Slovencev, mi pa smo leta 1991 ta proces samo zaključili.
Naj se na koncu zahvalim vsem sodelujočim na letošnjem in na vseh dosedanjih desetih literarnih natečajih »Tudi pri nas je potekalo osamosvajanje Slovenije«.
Učenkam, učencem in njihovim učiteljem, ki danes zaključujete šolsko leto, zaželim prijetne počitnice in, prihodnje šolsko leto brez omejitvenih ukrepov, vsem vam, spoštovani obiskovalci pa čestitam državni praznik – Dan državnosti!