Veteransko združenje Idrija Cerkno in skupina organizatorjev iz nekdanjega 120. Jurišnega odreda TO Idrija, ki jo je vodil Vlado Sedej, sta v nedeljo, 22. maja 2022 kar pol stotnije udeležencev popeljala na spominsko druženje na območje Idrijskih Krnic.
Med udeleženci so bili nekdanji pripadniki 120. Jurišnega odreda in 3. čete jurišnega odreda četne sestave Teritorialne obrambe Idrija (pred vojno partizanskega bataljona), vojni veterani 1991, domačini in drugi gostje.
Pohodniki so se zjutraj zbrali na Pisancah od koder so krenili čez Lokvarski vrh do Idrijskih Krnic in nato do Lovske koče na Jelenku. Na poti so uživali ob izjemnih razgledih iz Lokvarskega vrha, pot pa nadaljevali mimo spominskih obeležij, ki pričajo o zgodovinskih dogodkih na tem območju.
Pot jih je vodila tudi mimo domačij, na katerih so posamezni vodi obeh enot izmenično prebivali med osamosvojitveno vojno v času od 4.7. do 20.7.1991. Na vseh domačijah, Na Pisancah, Na Hribu, Pri Kendu, Na Kalu so bili pohodniki toplo sprejeti, podobno kot so bili Teritorialci med osamosvojitveno vojno.
Po prihodu na cilj je pohodnike in druge udeležence srečanja, pred Lovsko kočo na Jelenku čakalo kosilo za pripravo katerega se je s svojo ekipo poskrbel veteran Miro Hvala. Nato pa je sledila spominska slovesnost na kateri so obudili spomine na bojno pot 120. Jurišnega odreda, o čemer je spregovoril Vlado Sedej in 3. čete jurišnega odreda četne sestave (partizanskega bataljona), ki jo je predstavil Samo Bevk.
Udeležence sta nagovorila tudi Ivica Kavčič, častna občanka in nekdanja predsednica Skupščine občine Idrija ter Milan Božič, ki je bil med osamosvojitveno vojno predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija.
Udeležence je nagovoril tudi Jurij Kavčič, predsednik veteranskega združenja, dobrodošlico pa jim je zaželel tudi Boris Peternel predsednik krajevne skupnosti Krnice Masore. Za priložnostni kulturni program je z glasbenimi vložki poskrbel veteranski kolega Albert Lapajne.
Posebne pozornosti so bili deležni tedanji oziroma sedanji gospodarji domačij, ki so med osamosvojitveno vojno za Slovenijo nudile zavetje nekdanjim Teritorialcem, saj so jim organizatorji v znak zahvale in priznanja za njihovo pogumno in širokogrudno pomoč v času osamosvajanja, ob 30 letnici osamosvojitve Slovenije izročili zahvalne listine.