Skoraj poln avtobus izletnikov je Območno veteransko združenje Idrija Cerkno v soboto in nedeljo 1. in 2.10.2022, v sodelovanju z agencijo Avantura, popeljalo na izlet na Hrvaško in v Bosno.
Četudi smo se odpravili v deževnem jutru, se je bolj kot smo se bližali naši destinaciji, tudi vreme izboljševalo, grelo nas je sonce in dežnikov cel čas nismo rabili.
Četudi sprva ni bil načrtovan, smo prvi postanek opravili v Karlovcu in si na kratko ogledali na odprtem razstavljene eksponate v Muzeju domovinskog rata.
Tu je prvič prišel do besede kolega in pilot Vojko Gantar, ki je z njemu lastno energijo, srčnostjo in bogatimi letalskimi izkušnjami, razložil značilnosti razstavljenega letala MIG 21.
Hvaško Bosansko mejo smo brez večjih zadreg prestopili pri Veliki Kladuši, kjer smo si privoščili krajši predah za ogled mesta, kakšen manjši nakup in pogasitev žeje.
Nato nas je pot vodila do vasi Ostrožac ob reki Uni. Tu so nas vodiči popeljali na ogled mogočne graščine Ostrožac, ki je eden izmed najlepših gradov v Bosni, ter nas seznanili z zgodovinskim dogajanjem na tem območju Bosne.
Po cesti ki vodi po obrežju reke Une, na katero so domačini upravičeno ponosni in vanjo zaljubljeni, smo prispeli v Bihać, ki je center muslimanske večine na severozahodu države. Med vožnjo nam je vodič razložili dogajanje in travme, ki jih je na prebivalstvu tega območja pustila vojna 1991 in več kot očitno je bilo, da vojne rane še niso zaceljene.
V Bihaču, ki je lepo in urejeno mesto, smo si ogledali staro mestno jedro z džamijo Fethijo, Kapetanovo kulo in spominskim parkom ter mostove čez reko Uno.
Dan smo zaključili na robu narodnega parka Una, ki je največji narodni park v Bosni. Namestili smo se v Eko selu Natura Art. To je prekrasen in urejen turističen kompleks zgrajen v stilu tradicionalne osmanske arhitekture neposredno ob reki Uni. Destinacija, ki je res vredna ogleda in bivanja.
Po tradicionalni bosanski večerji z okusnim pečenjem iz podpeke, smo ob kozarčku rujnega in ob zvokih Miranove harmonike do dobra ogreli tudi naše glasilke.
Po zajtrku v eko selu smo se naslednji dan odpeljali do meje med Hrvaško in Bosno, kjer leži nekdanje vojaško letališče Željava. Pred vstopom v območje vojaške baze nas je pozdravilo vojaško transportno letalo parkirano ob eni izmet vzletnih stez.
Pod vodstvom vodičev iz Aerokluba Željava smo po velikih, kar strah zbujajočih podzemnih tunelih vstopili v hrib Plješivica. Ta letalska baza, ki danes deloma leži na ozemlju Hrvaške in deloma na ozemlju Bosne, je bila eden izmed največjih, najdražjih in najbolj skrivnih projektov nekdanje Jugoslavije. V podzemnih hangerjih so se nahajale tri bojne in ena izvidniška ekskadrilija kar pomeni okrog oseminpetdeset letal.
Pod zemljo so bila zgrajeni tudi prostori za servisiranje letel, skladišča za gorivo in oborožitev letal, elektrarna, klimatske naprave, ter prostori za delo in za bivanje osebja. Dolžina podzemnih predorov, ki so tlorisno oblikovani v obliki črke M znaša okoli 3,5 km. V bazo je bil s skladišča Pokoj pri Bihaću speljan desetkilometrski cevovod, ki je letala v bazi oskrboval s kerozinom. Baza je bila projektirana tudi za morebitni napad z jedrskim orožjem.
Izven planine so iz vsake galerije potekale tri vzletne steze, preko katerih sta bili nameščeni še dve vzletno-pristajalni stezi. V bližnji vojašnici v bližini vasi Ličko Petrovo Selo se je nahajala logistična baza. Na vrhu planine Plješivica (1650 m) se je nahajal radar z dometom 400 kilometrov. Posadka s tedaj najmodernejšem radarjem lahko nadzirala velik del Italije, Avstrije in Madžarske.
V zadnji vojni vojni je leta 1992 vojska Republike Srbske krajine ob umiku iz te vojaške baze objekte zaminirala. Po nekaterih podatkih je v objekt namestila kar 52 ton eksploziva in ga aktivirala. Domačini vedo povedati, da se je ob detonaciji eksploziva steresla cela Plješivica. Danes je od tega projekta, ostal še celoten sistem vzletnih stez, podzemnih garažnih tunelov in hodnikov. V notranjosti so vidne posledice eksplozije. Vidna pa je tudi tragika tamkajšnjega prebivalstva, saj so objekt izropali in iz njega odnesli vse kar se je z njega dalo odstraniti in odnesti. Aero klub Željava se trudi, da bi objekt usposobili za turistične namene. Veliko ruševin so že odstranili in zagotovili prehodnost celotnega podzemnega območja, veliko dela jih pa še čaka. Območje pristajalnih stez izkoriščajo za organizacijo različnih avtomobilskih dirk. Leteliške steze pa s pridom izkoriščajo tudi številni motoristi, ki na njih preizkušajo hitrost in moč svojih motociklov.
V Željavi je do besede zopet prišel pilot Vojko Gantar, ki je v enem od vodičev Aerokluba Željava prepoznal svojega nekdanjega učenca pilota, ki je služboval v letalski bazi Željava. In različnih razlag in zanimivih pripovedi, pa tudi vprašanj s strani poslušalcev kar ni hotelo zmanjkati….
Popoldan smo pot nadaljevali do mestece Slunj oziroma njegovega starega dela imenovan Rastoke, katerega imenujejo tudi Mala jezera Plitvic. Ker je bila ura že pozna, se na željo večine izletnikov na tej točki nismo ustvljali ampak smo si Rastorske ogledali kar iz avtobusa.
Po poznem kosilu smo polni vtisov in novih spoznanj nadeljevali vožnja do slovenske meje in naprej do Cerknega kamor smo prispeli v poznih večernih urah.