V petek 23.6.2023 je na na platoju pred Cerkljanskim muzejem v Cerknem potekala svečanost z dvigom zastave Republike Slovenije v počastitev državnega praznika Dneva državnosti.
Svečanosti je pripravilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija-Cerkno, v sodelovanju z Občino Cerkno, Osnovno šolo Cerkno ter Društvom veteranov Sever Severnoprimorske, pododbor Idrija- Cerkno.
Kot slavnostna govornica je na svečanosti zbrane nagovorila Milojka Magajne, vodja Cerkljanskega muzeja. Njen nagovor v nadaljevanju objavljamo v celoti.
Spoštovani gospod župan, cenjeni veterani vojne za Slovenijo, dragi gostje, praporščaki, šolarji, obiskovalci…
To nedeljo bomo praznovali Dan državnosti v spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija postala neodvisna država. Nekateri se tega dneva in dogajanj, ki so sledila tudi sami spominjamo, šolarji ste se o rojstvu samostojne Slovenije pogovarjali v šoli ali pa ste mogoče o takratnih dogodkih slišali od svojih staršev ali starih staršev.
Povabilo, da spregovorim na tej slovesnosti, je tudi mene spodbudilo k razmisleku, predvsem, zakaj je pomembno ohranjanje spomina na ta zgodovinski dan? Slovenci smo namreč prehodili zelo dolgo in naporno pot, da smo dosegli ta cilj. Imeti svojo državo ni nekaj samoumevnega, mnogi narodi je nimajo in mnogi je tudi nikoli ne bodo imeli.
Nedolgo nazaj smo si z učenci 5. razredov cerkljanske šole ogledali razstavo Cerkljanska skozi stoletja, na kateri so spoznavali, kako burno zgodovino so doživljali naši predniki. Predvsem v zadnjih 100 letih, saj so se na našem območju v tem času zamenjale kar štiri države. Slovenci so svoje narodnostne zahteve po Zedinjeni Sloveniji, postavili že sredi 19. stoletja znotraj Avstrijskega cesarstva, čeprav takrat še niso razmišljali o samostojni državi. Tudi v Majniški deklaraciji iz leta 1917, v kateri so izrazili namero o povezovanju z drugimi Južno Slovanskimi narodi so še zmeraj razmišljali o avtonomiji znotraj Avstrije. Ta je ob koncu prve svetovne vojne razpadla, slovenski narod pa je bil razdeljen. Za Primorsko in za naše kraje se ni zgodilo pričakovano, pripadli so namreč Italiji. Sledilo je 25-letno obdobje, v katerem je bila ta država s svojim fašističnim režimom slovenskemu narodu na Primorskem prej hudobna mačeha kot mati domovina. Na vse mogoče načine so si prizadevali, da bi naš narod s svojim jezikom in kulturo izginil iz tega prostora. A naši predniki tega niso dopustili, vse sile so vpregli, da sta bila fašizem in nacizem v času druge svetovne vojne premagana, pa tudi v to, da je bila Primorska po koncu vojne ponovno priključena Sloveniji, in s tem Jugoslaviji, v kateri smo potem živeli do leta 1991.
Moji stari starši so bili rojeni pod Avstrijo, moji starši pod Italijo, sama sem se rodila v Jugoslaviji, moja otroka pa v samostojni Sloveniji. Upam, da naslednje generacije, to ste vi šolarji in vaši otroci, ne bodo doživljale tako naglih in burnih sprememb in si želim, da bomo kot narod znali ohraniti svojo domovino močno in povezano. Tako kot smo to zmogli v prelomnih mesecih osamosvajanja v začetku 90. let 20. stoletja. Slovenci smo se namreč na plebicitu, 23. decembra 1990 z veliko večino odločili, da naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država. 25. junija 1991 je slovenski parlament sprejel ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Na slovesnosti pred parlamentom 26. junija 1991 je nova slovenska zastava prvič zaplapolala. Žal je temu sledila agresija JLA na slovensko ozemlje in 10 dnevna vojna, ki je terjala tudi žrtve, česar tudi ne smemo pozabiti.
To da danes živimo svobodno v samostojni državi je velika vrednota in prav je, da se ob takih trenutkih spomnimo, da bi bilo lahko tudi drugače.
V prelomnih časih, ko se je rojevala naša država so ključno vlogo odigrale enote teritorialne obrambe in milice, ki so se učinkovito uprle agresiji JLA in tako odločilno prispevale, da so njeni vojaki zapustili ozemlje Republike Slovenije. Pri tem pa ne gre samo za čas desetdnevne vojne, saj so bile priprave obsežne in dolgotrajne. O vlogi TO je bilo že precej zapisanega, tudi vi šolarji ste v preteklih letih zapisovali spomine svojih sorodnikov in znancev. Nas muzealce pa še čaka naloga, da ta delček naše zgodovine podrobneje predstavimo na naših razstavah. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno je našemu muzeju pred dvema letoma predalo v hranjenje obsežno dokumentarno in fotografsko gradivo, ki nam bo pri tej predstavitvi nedvomno v veliko pomoč. Hvala vsem, ki ste po svojih močeh prispevali, da danes živimo v svobodni samostojni državi in hvala vsem, ki ohranjate spomin na prelomni čas pred 32. leti.
Srečno Slovenija!