Milan Cvelbar, tedanji vodja zbirnega centra 63. območnega štaba Teritorialne obrambe Tolmin za pripadnike JLA, ki so v času osamosvojitvene vojne prestopili na stran Teritorialne obrambe in poveljnik Učne čete Teritorialne obrambe Idrija, je na spominski svečanosti, ki je v soboto 15. julija 2023 potekala na Vojskem, takole obudil spomine na delovanje zbirnega centra:

Spoštovane veteranke, spoštovani veterani, dragi gostje!
Minilo je 32 let, ko živimo v samostojno državi Sloveniji, ki smo si jo s skupnimi močmi priborili. Čeprav je osamosvojitvena vojna trajala le 10 dni, je sovražnik hitro spoznal, da enotnega naroda, ki se z orožjem upre, ni moč premagati.
Ko smo stopili v vojno, je ta v nas pustila trajen spomin, saj smo takrat za obrambo domovine pustili doma svoje najdražje in prijeli za orožje.
Pomembno vlogo v tej vojni je imela tudi Učna četa, ki je bila zadolžena za Zbirni center 63.območnega štaba TO na lokaciji nekdanjega počitniškega doma IMP na Vojskem nad Idrijo. Njena naloga je bila varovanje področja Vojskarske planote s posebno zadolžitvijo sprejema in varovanja prebežnikov iz JLA. Aktiviranje zbirnih centrov je bilo izvedeno na podlagi odločitev takratnega slovenskega vojaškega in političnega vodstva, da bi v primeru napada, del pripadnikov JLA, ne bi želel sodelovati v agresiji na Slovenijo in bo prestopil na stran TO. To bi za JA pomenilo dezerterstvo, ki ga je potrebno kaznovati. Po tem ukazu je 63. območni štab TO Tolmin pod poveljstvom Vita Berginca izdelal načrt za formiranje in delovanje zbirnega centra za naše področje. Organizacijo in vodenje pa je prevzela Učna četa Občinskega štaba, ki je bila aktivirana 26. junija in je delovala vse do konca vojne.
Zbirni center in njegova dejavnost je bila ena od najbolj tajnih aktivnosti in na Idrijskem poleg Črnega vrha edina vojna operacija, v kateri smo se iz oči v oči srečevali s pripadniki JA.
S prebežniki, ki so bili pripeljani preko javke v Dolenji Trebuši, se je previdno ravnalo, saj je vedno obstajal sum vrinjenih oseb. Enota je opravljala naloge po programu, se usposabljala, opravljala stražarsko službo, spremljala dogajanje na terenu in bila v stalni pripravljenosti ob morebitnem napadu sovražnika. V četi so vsi pripadniki resno in odgovorno opravljali svoje zadolžitve.
Enota je v času vojne za Slovenijo opravila pomembno nalogo, saj je poskrbela za varnost več 10 prebeglih vojakov, podčastnikov in častnikov. V enoti so našli zatočišče
prebežniki iz cele Slovenije. Zanimivo je, da med prebežniki niso bili le Slovenci, ampak tudi pripadniki drugih narodnosti. V četi se je število ljudi spreminjalo, v povprečju pa je štela do 100 vojakov, ki so bili opremljeni in oboroženi ter tako predstavljali pomembno silo v okviru nastajajoče Slovenske vojske.
Ker je poveljstvo čete predvidevalo možnost vrinjenih oseb s strani JA, se je s
prebežniki previdno ravnalo in se jih ni takoj oborožilo. Po prihodu v četo so bili
zaslišani in nadzorovani. Praviloma so orožje dobili v nekaj dneh. Prebežnike so
zasliševali tudi o obveščevalci iz občinskega štaba TO iz Idrije in zbirali podatke o njih in enotah, kjer so služili vojaški rok. Med rednimi obiskovalci, ki so zbirali obveščevalne podatke o enotah, so bili Jože Erjavec, Marijan Platiše, Stojan Petrič in Darko Mavrič. Posamezniki , ki so imeli možnost, da so jih prišli iskat domači, so bili prepeljani v Idrijo in odpuščeni, kar je bilo omogočeno le maloštevilnim, saj je obstajala nevarnost, da pri odhodu domov padejo v roke JA.
Enota je bila ves čas mobilizacije aktivna, kar je prispevalo k povečevanju borbene
pripravljenosti, po drugi strani pa je to predstavljalo neke vrste sproščenost v pričakovanju najhujšega. Pri izvajanju programa usposabljanja in nadzorovanja ozemlja so bili četi v veliko pomoč aktivni častniki, ki so imeli tako teoretična in praktična vojaška znanja. Ti so sodelovali pri izvajanju nekaterih taktičnih usposabljanj, svetovali pri zavarovanju in nadzoru ozemlja. Med najaktivnejšimi prebeglimi naj omenim le Jožeta Strica in Martina Gerliča.
Z ustrezno organiziranostjo in aktivnostjo se je učna četa v dneh delovanja dodobra
utrdila in usposobila za opravljanje dejavnosti tudi v najtežjih pogojih. O pomembnosti njene vloge pričajo skoraj vsakodnevni obiski vojaških in civilnih oseb z območja občin Idrija, Cerknega in Tolmina. Zanimalo jih je predvsem počutje vojakov, kvaliteta njihove namestitve in se ob tem seznanili z delom pripadnikov enote, ki so nalogo sprejeli z vso resnostjo in zagnanostjo.
Omeniti moram zelo dobro sodelovanje s krajani, ki so se prav tako zavedali resnosti situacije in se organizirali v okviru KS. Njihov prispevek je bil predvsem dajanje različnih informacij. Komunikacija z občinskim štabom v Idriji je bila ob dogovorjenih urah preko takrat edinega telefona na Vojskem, ki je bil v lasti Marice Petrič.
Ob koncu se želim zahvaliti vsem, ki so kakorkoli prispevali k osamosvojitvi Slovenije, prav tako pobudnikom in organizatorjem današnje svečanosti ob odkritju spominskega obeležja o delovanju in pomenu Zbirnega centra, ki ga je vodila Učno četa 63. območnega štaba To Tolmin. S tem smo vsi pripadniki, ki smo v njem preživeli 10 dnevno vojno za Slovenijo, dobili družbeno priznanje in v spomin vsem, da se z enotnostjo in skrbjo za ljudi da premagati vse težave, da se doseže zastavljen cilj, to je ustanovitev svoje države.