NE SMEMO DOVOLITI, DA SE VREDNOTE NOB ALI OSAMOSVOJITVENE VOJNE ZA SLOVENIJO IZBRIŠEJO, POTEPTAJO ALI PREZREJO

Množična udeležba vojnih veteranov in ljubiteljev pohodništva na 40. pohodu po poteh prenosa ranjencev iz partizanskih bolnišnic Pavla in Franja in na srečanju osebja, ranjencev ter prijateljev SVBP Pavla in Franja, ki je potekalo v soboto 26.8.2023 dokazuje, da je zgodovinski spomin na največjo humanitarno akcijo v drugi svetovni vojni na naših tleh, ki se je odvijala avgusta leta 1944 in v kateri so borci IX. korpusa prenesli ranjence iz bolnišnic Franji in Pavla na partizansko letališče Nadlesk pri Starem trgu na Notranjskem, še kako živ. Požrtvovalnost in pogum, upanja in želja po preživetju ter človek potreben pomoči in tovariš mu jo je nudil, so bile vrednote tistega časa, in te nas ob soočanju z grozovitimi posledicami nedavne vremenska ujme, prevevajo tudi danes.
Pohodnike, ki so se na pot podali iz Želina pri Cerknem je v sodelovanju z veteranom vojne za Slovenijo Vladom Sedejem vodil Andrej Bončina, pohodnike iz smeri Zadloga pa veteran vojne za Slovenijo Marko Mikuž. Pohodniki pa so na Vojsko prišli tudi iz Tihe doline na Predmeji.
Veterani vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno, ki so tudi med organizatorji pohoda, udeležbo na pohodu, poleg ohranjanja izročil iz NOB, posvečajo tudi spominu na delovanje Učne čete Teritorialne obrambe Idrija.

Ta je ob sodelovanju dela Zaščitnega voda, v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo 1991 v zbirnem centru 63. Območnega štaba Teritorialne obrambe Tolmin, na Vojskem skrbela za oskrbo in varnost prebeglih pripadnikov JLA. Spominu na to tajno vojaško operacijo so vojni veterani v sodelovanju z Občino Idrija, letos na stavbi CŠOD na Vojskem svečano odkrili spominsko obeležje.

Pohodniki in številni drugi udeleženci so se najprej udeležili tradicionalnega srečanja ranjencev, osebja ter prijateljev bolnic Franja in Pavla, ki je potekalo na Hudem polju. Na spominski svečanosti, ki so jo počastili številni praporščaki veteranskih in domoljubnih organizacij, je udeležence pozdravil predstavnik Društva vojnih invalidov Severnoprimorske.

Kot slavnostni govornik pa jih je nagovoril predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marjan Križman.

Svečanost se je nadaljevala s priložnostnim kulturnim programom in se zaključila s Primorsko himno Vstajenje Primorske.

Udeleženci srečanja in pohodniki so nato nadaljevali pot na Vojščico.

Tu so  se ob partizanskem grobišču, kjer je pokopanih 305 borcev,  s komemorativno svečanostjo poklonili spominu na partizane, ki so padli spomladi 1945, ko je tu divjala zadnja in najhujša sovražnikova ofenziva proti enotam 9. korpusa.

Osrednja in dobro obiskana spominska svečanost pa je potekala pri domu krajanov in gasilcev na Vojskem. Svečanosti so se ob prisotnosti praporščakov veteranskih in domoljubnih organizacij, pod poveljstvom Jožeta Erjavca, udeležili tudi predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman, župan občine Idrija Tomaž Vencelj in predsednica Državnega zbora RS Urška Klakočar Zupančič, ki je bila tudi slavnostna govornica.

Kot je predsednica dejala v svojem nagovoru: »Nikoli več ne smemo dovoliti, da se kaj takšnega ali podobnega ponovi. Da se vrednote NOB ali osamosvojitvene vojne za Slovenijo izbrišejo, poteptajo ali prezrejo. Biti moramo složni, močni in enotni v boju proti ponovnim težnjam fašizma in nacizma«. V nadaljevanju pa je poudarila: «Država mora obvarovati vrednote NOB in osamosvojitve Slovenije pred pozabo in zlorabo. Te vrednote so solidarnost, humanost, mir, prijateljstvo, enakopravnost in kar je najpomembneje, posluh in pomoč za najbolj ranljive. Družba je močna toliko, kot je močan njen najšibkejši člen. Če človek reši enega človeka, reši cel svet, zato se srčno zavzemam, da bi bili pri tem uspešnejši. Zakaj mora priti do katastrofe, da nas le-ta opomni na omenjene vrednote. Učimo se iz zgodovine!«
Proslavo na Vojskem so glasbeno obogatile pevke ženskega pevskega zbora, godbeniki Orkestra Slovenske vojske in godbeniki Godbenega društva iz Idrije ter recitatorji domačega kulturnega društva.

 

 

Foto: Cveto Mlakar in Jože Jeram