Veliko število udeležencev, med katerimi je bila tudi delegacija vojnih veteranov iz Idrije in Cerknega, se je v torek 26.decembra 2023 v Ajdovščini udeležila proslave v počastitev državnega praznika Dneva samostojnosti in enotnosti.
Dogodek sta pripravila OZ VVS Ajdovščina Vipava in Društvo veteranov Sever Severnoprimorske.
V kulturnem programu sta nastopila Pihalni orkester Burja in solistka Eva Boto.

Udeležence je kot slavnostni govornik nagovoril Ladislav Lipič, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenije.
Zaradi aktualnosti povedanega, v nadaljevanju njegov nagovor objavljamo v celoti:

Spoštovani udeleženci današnje slovesnosti, spoštovani gospod župan, vojni veterani, pripadniki SV in slovenske policije, člani veteranskih in domoljubnih organizacij.

Ta prijazni prednovoletni in pred dnevi minuli božični čas je lahko tudi čas premišljevanj. Danes, tu v tej prelepi dvorani, kjer je bila ustoličena Narodna vlada Slovenije, prva slovenska vlada po drugi svetovni vojni, je še posebej primerna priložnost, da ne samo dojamemo pomen vsebine in trajanja zgodovinskega loka uporništva slovenskega naroda, ampak tudi razumemo pomen samostojnosti in enotnosti, kajti prav današnji praznik je namenjen ravno tema dvema vrednotama, ki sta za nas večni vrednoti. Velikokrat slišimo besede o tisočletnih sanjah Slovenk in Slovencev po lastni državi. Mogoče je bolje kot sanje imenovati kot hrepenenje naroda po samostojnosti ali neodvisnosti, saj smo dolga obdobja živeli pod nadvlado tujcev, ki so bili naši gospodarji, čeprav na naši lastni zemlji.
Pretežni del naše zgodovine je mogoče opisati kot hrepenenje po samostojnosti in kot približevanje enotnosti. Pred 33 leti pa sta navedeni vrednoti doživeli uresničitev, kakršne v preteklosti nismo imeli priložnost živeti. Na plebiscitu 23. decembra 1990 smo ljudje na slovenskem izrazili odločno voljo za vzpostavitev lastne, neodvisne in suverene države in samostojnost države je postala neposredni cilj. Enotnost volje ljudi pa mu je dala legitimnost in s tem podlago za dokončno uresničitev.
Nedvomno drži trditev, da je prav naša takratna enotnost zagotovila uresničenje naše samostojnosti in če v odločilnih trenutkih ne bi bili enotni, najbrž tudi samostojnosti ne bi izbojevali. Zato je prav, da se zavedamo okoliščin in razmer, v katerih smo se takrat nahajali. Zavedati se moramo tudi mednarodnih okoliščin in razmer v takratni skupni državi, v kateri smo živeli z drugimi narodi in narodnostmi takratne Jugoslavije. Doma smo bili soočeni z veliko nevarnostjo popolne podreditve našega naroda in enotnost je bila takrat nujna. Prav pa je, da vemo, da je bila ta nujno potrebna enotnost vzpostavljena demokratično in ni nastala kot posledica nacionalistične evforije, pač pa kot posledica političnih sprememb, kot posledica uveljavitve človekovih pravic in kot sredstvo za njihovo zaščito. Ravno na tej osnovi in še s spominom na sodni proces proti četverici pred vojaškim sodiščem so se ljudje zavestno odločili za lastno, samostojno državo. Samostojni razmislek in na plebiscitu odločitev vsakega človeka posebej, nato civilni in oboroženi upor TO in slovenske milice v vojni za samostojnost, temu je sledila modro vodena politika, podprta z diplomatskimi prizadevanji, odhod JLA iz Slovenije, mednarodno priznanje in narod je postal nacija.
Samostojnost in enotnost, dosežena po demokratični poti, sta vrednoti, ki smo ju vzeli resno in z njima uspeli. Slovenija je danes uspešna evropska država, članica Organizacije združenih narodov, Organizacije za varnost in sodelovanje, Sveta Evrope, NATA in Evropske unije. V obdobju 2024 in 2025 bo naša država nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov iz vzhodnoevropske skupine.
Še nekaj misli o velikokrat izgovorjeni besedi enotnost. Gotovo je eden od temeljnih pogojev za enotnost zaupanje. Po vsem navedenem o dogodkih v Sloveniji v letih 1989,1990 in 1991 nam zaupanja ni manjkalo. Zaupanje je bilo izraženo tako na individualni ravni med posamezniki, kot tudi na ravni institucij. Zaupanje se je po javnem mnenju izkazovalo še v institucije nacionalne varnosti, še posebej v TO in milico. Tako takratna oblast kot javnost sta se zavedali pomembnosti zgodovinskega trenutka. Tako je bilo vzpostavljeno popolno zaupanje, kar je imelo za posledico enotnost naroda.
Danes beremo, da takratna enotnost med politično elito le ni bila tako idealna, vendar pa na razpoloženje naroda ni imelo bistvenega vpliva, predvsem zaradi tega, ker takratni politiki vseh nesoglasij glede procesa osamosvajanja niso razglašali v javnosti. Bili so dovolj modri, da so vedeli, kdaj je potrebno biti tiho.
Z vsemi temi uspehi so se utrdile podlage za našo samozavest in pomembno je, da nam uspehe priznavajo tudi drugi, včasih celo bolj, kot smo si jih pripravljeni priznati sami. Nekdo je v teh prazničnih dneh dejal: včasih smo živeli lepo, danes pa živimo dobro!
Kar neverjeten se namreč zdi fenomen, kako se Slovenci kot številčno majhen narod skozi stoletja do danes delimo na podlagi politične, svetovnonazorske, verske ali kake druge pripadnosti. S tem seveda v osnovi ni nič narobe, kajti spoštovanje raznolikosti je vrlina odraslega in zrelega posameznika in naroda. Narobe pa seveda je, če to svoje prepričanje kot edino zveličavno vsiljujemo tudi drugim, kajti že tudi Cankar nas je učil, da vsak narod in vsak posameznik ima pravico, da si prosto voli postavo, vero in pot. Torej, gotovo je naposled napočil čas, da nas duh sožitja, strpnosti in tolerance končno poveže v naši nacionalni samobitnosti in samozavesti ter odstrani oviro, ki preprečuje, da Slovenec ne bi bil Slovencu brat. Le taka drža in taka ustvarjalnost, ki je ustvarjalnost tudi za drugega, namreč doživi nadčasovnost.
Pa vendar nas doseženi uspehi ne smejo potisniti niti v rahli dremež, kaj šele uspavati. Globalno okolje in tudi družbene razmere, v katerih živimo je dinamično in se hitro spreminja, zato je potrebno sprejemati hitre, včasih tudi usodne odločitve, ki bistveno vplivajo in celo spreminjajo usode posameznikov ali celotne skupnosti. Nedavne katastrofalne poplave v delu Slovenije so ponoven dokaz, da lahko le skupaj in enotni rešujemo skoraj nemogoče razmere.
In prihodnost ni rožnata. Na vratih Evrope, v Ukrajini, že več kot leto dni poteka vojna, ki ji ni videti hitrega konca. V njej posredno sodeluje Evropa in tako tudi Slovenija. Bližnji vzhod, Izrael in Palestina-teroristično dejanje, ki izzove nesorazmerno uporabo sile in posledica je preko 20.000 mrtvih, večinoma otrok in žena. Genocid pred očmi celega sveta. V obeh vojnah nepredstavljivo trpi civilno prebivalstvo. O vzrokih nastanka obeh vojn se je do sedaj malo govorilo, kajti poteka tudi medijska in druge oblike vojne. Posledice obeh vojn čutijo tudi prebivalci Evrope, torej tudi mi. Žal smo se na vse, kar vidimo in slišimo, navadili in nas kruti in žalostni prizori skorajda ne ganejo več. Vendar to ni razlog, da od naših voditeljev ne zahtevamo—dvignite glas suverene države ter zahtevajte zaustavitev morije!
Spoštovane, spoštovani!
Danes je praznik vseh nas, je dan samostojnosti in enotnosti. Vojni veterani smo še posebej ponosni, saj smo bili del procesa osamosvajanja, tisti del, ki je z orožjem v roki aktivno branila in obranila našo samostojnost. Zato ni odveč poudariti, da smo vojni veterani zavezani vrednotam, kot so spoštovanje človekovih pravic in njegovega dostojanstva, poštenost, pravičnost, tovarištvo in smo se ravno zaradi naštetih vrednot ob različnih potvarjanjih, neopravičenih obtožbah, lažeh, nasilju, grožnjah svetovnemu miru dolžni oglašati in ne biti tiho. Res je, da nas beseda »veteran« spomni na tudi na neprijetne posledice starosti, na revmo, bolečine v križu, pa tudi nostalgijo. Vendar nas tudi krepi v prepričanju, da moramo znova utrditi svojo osebnost, značaj ter ponotranjiti moralne in etične norme. Postavimo na prvo mesto človečnost, strpnost, toleranco, sočutje in zaupanje drug drugemu. Z zgodovino pa ravnajmo kot s poročnim porcelanom naših babic!
Danes, ko smo opravičeno zaskrbljeni zaradi realne možnosti vojne svetovnih razmer, je naša naloga obsojati uporabo nasilja in javno izražati zahteve po mirnem reševanju sporov v mednarodni skupnosti in zahtevati mir. Vplivi takšnih razmer bodo segali še bolj intenzivno v naš prostor in naše obrambno varnostne sile imajo in bodo imele še bolj pomembno vlogo. Dokazali so, da se tega zavedajo in ne potrebujejo strankarskih spodbud, okrašenih z idejami o samo oboroževanju in formiranju raznih vaških straž.
Naj moje današnje razmišljanje ob dnevu samostojnosti in enotnosti zaključim z ugotovitvijo, da je celotna osamosvojitvena epopeja, vključno z vojno za obrambo samostojnosti Slovenije in stalnimi mirovniško obarvanimi prizadevanji, zgodovinsko enkratna in navdihujoča. Plebiscitarno odseva zaključno dejanje dozorelega hrepenenja slovenskega naroda, državljank in državljanov Slovenije, naroda, ki živi v lastni državi, odprti v Evropo in svet ter si prizadeva za mir na svetu.
Ob koncu mojega nagovora vam čestitam ob Dnevu samostojnosti in enotnosti ter vam želim srečno, uspešno ter predvsem zdravo leto 2024 !
Povzeto po: Fb Veterani OZVVS Ajdovščina Vipava
Foto: Vid Šibelja