Na svečanosti z dvigom zastave v počastitev dneva državnosti, katero je v ponedeljek 24.6.2024 v Spominskem parku osamosvojitve Slovenije v Idriji, v sodelovanju z Osnovno šolo Idrija pripravilo Območno združenje VVS Idrija Cerkno, je navzoče kot slavnostni govornik nagovoril vojni veteran 1991, zgodovinar in dolgoletni poslanec Državnega zbora RS Samo Bevk. Njegov govor v nadaljevanju objavljamo v celoti:

Drage učenke in učenci, spoštovane učiteljice in učitelji, predstavniki veteranskih organizacij, dragi prijatelji, gospod župan. Dovolite mi, da vas najprej prav lepo pozdravim ter se obenem zahvalim za povabilo in priložnost za slavnostni nagovor.
Vesel sem, da ste strnili svoje vrste in skupaj organizirali današnjo svečanost v počastitev dneva državnosti z dvigom slovenske zastave ter tako na lep način obeležili tudi zaključek šolskega leta. Zato iskrena zahvala organizatorjem Območnemu združenju veteranov vojne za Slovenija Idrija-Cerkno, Osnovni šoli Idrija, Občini Idrija ter pododboru Društva veteranov Sever Severnoprimorske Idrija-Cerkno, da spoštujete tradicijo in negujete spomin na eno izmed najpomembnejših obdobij slovenske zgodovine, na ustanovitev naše države in zmago v osamosvojitveni vojni.
25. junija, na jutrišnji dan, praznujemo dan državnosti, pred nekaj dnevi smo praznovali občinski praznik. Ob tej priložnosti vsem skupaj iskreno čestitam in želim vse dobro, učenkam in učencem ter vsem zaposlenim v šolstvu pa želim lepe počitnice, da se boste lahko odpočili, si nabrali novih moči ter septembra ponovno zasedli svoje učilnice, učitelji zbornico, devetošolci pa nadaljevali šolanje na poklicnih in srednjih šolah.
Pred 33 leti, 25. junija 1991, je slovenska skupščina sprejela vse potrebne osamosvojitvene dokumente, Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine in Deklaracijo o neodvisnosti. Vse to je bilo mogoče zaradi danes žal nepredstavljive enotnosti Slovenk in Slovencev ter vseh državljanov in državljank na plebiscitu 23. decembra 1990, ko smo se odločali o tem ali želimo, da naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Ob tem usodnem vprašanju smo se poenotili kot še nikoli v svoji nacionalni zgodovini.
Zato sem leta 2005 kot poslanec takratni vladi in državnemu zboru predlagal, da se 26. december kot praznični dan samostojnosti, preimenuje v dan samostojnosti in enotnosti, kar je slovenski parlament tudi uzakonil.
Osamosvojitev Slovenije je bil brez dvoma izredno dolg zgodovinski proces uveljavljanja samobitnosti slovenskega naroda v različnih državnih tvorbah.
Od programa Zedinjene Slovenije sredi 19. stoletja, do Maistrovih borcev ob koncu prve svetovne vojne, ki so ubranili severno mejo ter narodnoosvobodilnega boja in partizanskih borcev.
Z osamosvojitvijo leta 1991 smo Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani uresničili prizadevanja za državno samostojnost in suverenost ter mednarodno priznanje Slovenije. Osamosvojitveni proces je v sklepni fazi trajal od razglasitve majniške deklaracije, ustavnih amandmajev leta 1989 in prvih večstrankarskih parlamentarnih volitev, preko plebiscita, izvedenega 23. decembra 1990 ter osamosvojitvene vojne junija in julija 1991, do sprejema Republike Slovenije v OZN leta 1992. S tem je bilo zaokroženo dolgotrajno prizadevanje za uveljavitev samobitnosti slovenskega naroda.
Nič ni samoumevnega, za svobodo in svoje pravice se je potrebno boriti. Tako smo plebiscitarno odločitev slovenskega naroda in vseh državljank in državljanov, da želimo živeti v samostojni in neodvisni državi Republiki Sloveniji, morali ubraniti tudi z orožjem.
Po slovesni razglasitvi naše države pred slovenskim parlamentom 26. junija, ko je takratni predsednik Milan Kučan svoj zgodovinski govor zaključil z besedami: »Nocoj so dovoljene sanje, jutri je nov dan«, je Jugoslovanska ljudska armada že naslednji dan začela oborožen napad na Slovenijo. Pričela se je vojna za osamosvojitev Slovenije. Zahtevala je številne smrtne žrtve in ranjene na obeh straneh. Uničenega je bilo tudi veliko premoženja. Prav vsi, malo starejši, se še danes spominjamo silovite eksplozije v skladišča orožja in razstreliva JLA, ki je razdejala Črni Vrh nad Idrijo.
Predsednik Kučan je s svojimi preroškimi besedami takrat mislil na veliko odgovornost do države, ki smo jo ustanovili, da to zahteva trdo delo in veliko odgovornost ter, da je treba z državo tudi znati upravljati.
Ali jo znamo upravljati in kako jo upravljamo se sprašujem tudi sam? Zato se moramo tudi danes zavzemati za ohranitev javnega zdravstva in javnega šolstva, ki seveda nista samoumevna in bi ju morali bolj ceniti. Boriti se moramo za ohranitev socialne države, za večja vlaganja v izobraževanje, znanost in raziskave. Boriti se moramo za ohranitev slovenskega jezika, za večja vlaganja v ustvarjalno kulturo, v kulturno dediščino in seveda tudi v športno infrastrukturo.
Še pred nekaj leti si nisem mogel predstavljati, da se bomo morali boriti za ohranitev bankomatov in poštnih nabiralnikov. Siromašenje kvalitete življenja še posebej čutimo v manjših lokalnih skupnosti po vsej državi. To je proces, ki se ni začel pred nekaj leti, temveč traja že skoraj dve desetletji, ne glede na to katera vlada je na oblasti. Začelo se je z ukinjanjem delovnih mest in številnih storitev na področju državne uprave ter premajhnega vlaganja na različnih področjih, od stanovanjske izgradnje do investicij za večjo dostopnost do širokopasovnih povezav.
Prav zaradi tega moramo od države oziroma vlade zahtevati, da se ta proces zaustavi, pri tem pa imajo svoj del odgovornosti tudi lokalne skupnosti.
Spoštovani. Slovenija se mora zavzemati za bolj socialno, solidarno in demokratično Evropsko unijo, spoštljivo do temeljnih vrednot kot so človekove pravice, pa pravice manjšin in pravice delavcev. Vsi skupaj pa se moramo zavzemati za mir in stabilnost, ki danes, v tem razgretem svetu, ko se brez sramu grozi z jedrskim orožjem, nista več samoumevna. Upam, da stojimo na pravi strani zgodovine.
Ob zaključku šolskega leta in pred jutrišnjim praznikom dnevom državnosti vam želim vse dobro, predvsem pa veselja, razigranosti in dobre volje.