PREBIVALCI LEDIN SO VELIKO PRISPEVALI K TEMU, DA JE DIVERZANTSKI ODRED V OSAMOSVOJITVENI VOJNI USPEŠNO OPRAVLJAL SVOJE NALOGE

Diverzantski odred Teritorialne obrambe Idrija je bil posebej izbrana ter strokovno usposobljena in izurjena enota. Njena poglavitna naloga so bile z različne diverzantske operacije s katerimi bi izvajala rušenje glavnih prometnih komunikacij ter drugih za vojaške zadeve, v občini Idrija pomembnih objektov.
139.diverzantski odred je bil sestavljen iz poveljstva, treh vodov in zalednega oddelka. Skupno je štel približno 95 članov. Odredu je poveljeval že pokojni komandant Igor Telič, njegov namestnik je bil Tomaž Tušar..
Kot že rečeno je bila glavna naloga odreda rušenje glavnih prometnih komunikacij v občini Idrija, s čimer bi ovirali sovražnikovo delovanje in napredovanje, ter uničenje manjših samostojnih sovražnih skupin. Izvajanje bojnih nalog je temeljilo na razpršenem delovanju, kjer je vsak posamezni del odreda, organiziran kot diverzantska skupina, lahko deloval samostojno ali v sklopu celotne enote.
Priprave na osamosvojitveno vojno so bile intenzivne in skrbno načrtovane. Odred je imel v letih pred vojno več usposabljanj, na katerih so obnavljali znanje za rokovanje z MES in preigravali možne scenarije obvladovanja in rušenja komunikacij v celoti.
Odred je imel dovolj oborožitve, streliva in minsko eksplozivnih sredstev (MES) za uspešno izvedbo svojih nalog.
Z začetkom osamosvojitvene vojne 27. junija 1991 se je Diverzantski odred aktivno vključil v obrambo Slovenije. Odred je poleg izvajanja straže in dežurstva na odsekih pripravljenih za miniranje opravljal tudi druge različne naloge, vključno s podporo pripadnikom Jurišnih odredov in samostojnih čet, ter zaporo cest na barikadah.
Ko so tanki zapustili kasarno na Vrhniki, se je skupina s protioklepno oborožitvijo odpravila na pomoč v Logatec na Vrhniški klanec, kjer so bili tanki uspešno ustavljeni že pred njihovim prihodom. Nato je odred s protioklepnimi sredstvi še dva dni varoval območje Zale v primeru ponovnega vdora sovražnika in njegove želje po vzpostavitvi koridorja s Tolminom.
Eden izmed ključnih dogodkov je bila tudi eksplozija v skladišču orožja in streliva v Črnem Vrhu v noči na 1. julij 1991. Diverzantski odred je takoj zjutraj prejel povelje, da mora zavarovati območje eksplozije v Črnem Vrhu, kamor je bil del odreda tudi takoj napoten in kjer je pregledal teren za morebitna neeksplodirana MTS ter s tem zagotovili varnost prebivalcev.
V začetku julija, se je celotni odred preselil v rajon Ledin in tu ostal do konca sovražnosti oziroma do razpustitve odreda v drugi polovici julija 1991. Pri tem je potrebno izpostaviti požrtvovalnost in hrabrost prebivalcev te planote, ker so prav tako kot diverzanti, tudi oni ves čas nosili glavo naprodaj. Mogoče z današnje perspektive in časovne oddaljenosti to ne deluje junaško in hrabro, vendar je bilo zelo hrabro.