Tudi letos smo člani Območnega združenjem veteranov vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno in Območnega združenja borcev za vrednote NOB Idrija – Cerkno v sodelovanju z nekaterimi krajani pripravili pohod po Idrijskih Krnicah, ki smo ga vsebinsko povezali s praznikoma, ki sta aktualna v teh dneh – dnevom spomina na mrtve in dnevom suverenosti.
Dan spomina na mrtve 1. novembra je priložnost za obisk obeležij, ki pričajo o žrtvah, tudi civilnih, v boju proti okupatorjem v času druge svetovne vojne. Tudi v času osamosvojitvene vojne so se na tem območju v juliju 1991 dobra dva tedna zadrževale enote teritorialne obrambe in bile deležne gostoljubja domačinov, a v tej vojni tu k sreči ni bilo človeških žrtev.
V obeh prej omenjenih vojnah so prebivalci teh krajev in tisti, ki jih je na to območje zanesla bojna pot, prispevali svoj delež h končnemu cilju – suverenosti Slovenije, ki jo od leta 2014 obeležujemo z državnim praznikom na dan 25. oktobra. Zato je ta praznik upravičeno tudi njihov.
Dvajset pohodnikov je prehodilo dobrih dvanajst kilometrov dolgo krožno pot od lovske koče na vrh Jelenka, nato mimo Hladnika, Rjavca in Kogeja do Pekla ter nato čez Rupo in Kal mimo Sedeja čez Grič nazaj do lovske koče.
Ob poti smo se seznanili z nekaterimi dogodki in pričevanji iz zgodovine teh krajev.
V prvem in zadnjem delu pohoda smo se srečali s ostanki vojaških objektov okrog vrha Jelenka in si ogledali podzemno skladišče streliva na Griču. Vse to so v letih pred drugo svetovno vojno, v času rapalske meje, zgradili Italijani, da so lahko tu postavili topove, usmerjene proti takratni kraljevini Jugoslaviji.
V spomin žrtvam med drugo svetovno vojno smo prižgali svečo in položil venček ali nagelj ob spominskih obeležjih trem ustreljenim članom družine Močnik pod Jelenkom, pobitim in sežganim petim domačinom in bolničarki pri Rjavcu, padlima aktivistoma pri Kogeju, padlemu rešitelju okrevališča v Peklu Pavletu Tušarju, pobitim šestim ranjencem na Rupi, sanitetni postaji št. 2 in okrevališču št. 2 Bolnice Pavla v Peklu ter dvema mučenima in obglavljenima partizanoma pri Sedeju. Tudi tokrat je z nami pri Hladniku delil svoje spomine Janez Kenda, ki je tisto kruto obdobje doživljal še kot otrok. Na poti pa smo drobce v mozaik spominov dodali še nekateri udeleženci in drugi domačini.
Od središča Krnic preko Kala do lovske koče smo prehodili tudi del območja, kjer so se med osamosvojitveno vojno od 4. do 20. julija leta 1991 zadrževale enote teritorialne obrambe občine Idrija v pripravljenosti, da bi bojno delovale v primeru prodora nasprotnika na to ozemlje. K sreči se je vojna zaključila hitro in tako lahko sedaj obujamo le lepe spomine na obdobje, ki smo ga preživeli sicer v negotovosti in napetosti, ampak tudi v tovariškem vzdušju in prijaznih odnosih z domačini.
Na celi poti smo lahko z zadovoljstvom ugotavljali, da vas živi, gospodarsko napreduje in se pomlajuje, da je lepo urejena in da postaja vedno bolj znana po svojih posebnih izdelkih in storitvah. Kolikor smo na poti srečali krajanov, so nas vsi lepo sprejeli.
V lovski koči so nas prijatelji lovci in veterani pričakali s toplim zavetjem in okrepčilom, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Pozdravit nas je prišel tudi predsednik krajevne skupnosti Krnice – Masore Sebastjan Kavčič.
V teh pogojih smo lahko še nekaj časa ostali ob prijetnem druženju. Osrednji del tega je bil nagovor nekdanjega predsednika in še sedaj enega najbolj aktivnih članov Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, Marijana Platiše, tudi častnega občana občine Cerkno.
V povezavi z nedavnim praznovanjem dneva suverenosti je podal je zgodovinski prikaz poti do suverenosti slovenske države, ki se je zaključila z odhodom zadnjega vojaka JLA s slovenskega ozemlja 25.10.1991.
Opozoril pa je na sodobna dogajanja v svetu, ki ogrožajo suverenost številnih držav, lahko tudi naše. Nenasitni kapital, veliki orožarski trusti, ki obvladujejo politiko in celotno demokracijo, povzroča prisvajanje tujih ozemelj in bogastev tako z vojaško, kot tudi s finančno močjo. Zaključil je z mislijo:
“Zato naj nas dan suverenosti ne opozarja samo na to, da imamo lastno državo , ampak tudi na spoštovanje demokracije, človekovih pravic in svoboščin ter človečnosti, kar je cilj vsake dejanske suverenosti in na to, da jo moramo, v sedanjem globaliziranem svetu, negovati še bolj zavzeto, kot smo jo varovali kadar koli prej v naši burni zgodovini”.
Razšli smo se z občutkom, da smo preživeli lep dan, poln novih spoznanj in tudi izzivov za razmisleke. Tudi o tem, kaj bi se človeštvo lahko naučilo iz zgodovine, a se ne.
Tudi tokrat smo bili enotnega mnenja, da bomo pohod v takšni ali podobni obliki ponovili. Prihodnje leto že petič.

Vlado Sedej