Teritorialna obramba v Občini Idrija je bila v začetku devetdesetih let, kot sestavni del Teritorialne obrambe Republike Slovenije, dobro organizirana oborožena sila, ki je po formaciji štela 744 pripadnikov . Občinski štab in enote TO Idrija so bile razmeroma dobro oborožene in opremljene, zlasti pa dobro izurjene in usposobljene  za  učinkovito in odgovorno izvajanje  nalog, ki jih je določal načrt za uporabo enot. To so izkazovale tudi dobre ocene nadrejenih poveljstev, pridobljene na številnih vojaških vajah in usposabljanjih.
V času  priprav in med potekom osamosvojitvene vojne, je TO Idrija kot sestavni del slovenskih obrambnih sil, kljub težavam s katerimi se je srečevala  pri izvajanju svojih nalog, odigrala pomembno vlogo in odgovorno izpolnila prejeto nalogo.

Glede na ključne značilnosti v obdobju priprav in med potekom osamosvojitvene vojne, delovanje TO Idrija v procesu osamosvajanja Slovenije obravnavam  skozi tri časovna  obdobja.

1. DELOVANJE TO IDRIJA OD RAZOROŽITVE DO MOBILIZACIJE ENOT  V  OBDOBJU OD  17. 5. 1990  DO 24. 6. 1991

1.1  Razorožitev  Teritorialne obrambe Idrija, maj 1990

Komandant OŠTO Idrija je na sestanku ožjega dela PŠTO in komandantov OŠTO Severne primorskih občin, dne 16. maja 1990 od komandanta  PŠTO prejel  ukaz, da mora do 18.5.1990 do 20. ure, vse orožje in strelivo TO Idrija, ki je skladiščeno izven vojaških objektov,  premestiti v skladišče JLA v Črni vrh nad Idrijo . Ukazu je bil priložen tudi načrt za izvedbo naloge. Kot je v svojem poročilu napisal  komandant OŠTO je šlo je za enega najbolj tajnih ukazov, saj so morali vsi člani  stalne sestave OŠTO podpisati  izjavo s katero so izjavili da so seznanjeni z ukazom in se zavezali, da bodo varovali njegovo tajnost  .
Kljub temu, da so v zvezi z prejetim ukazom med odgovornimi obstajali nekateri osebni dvomi, je bilo potrebno ukaz nadrejenega štaba izvršiti. Zato je komandant OŠTO Idrija še isti dan izdal ukaz o preselitvi orožja in streliva iz skladišča na postaji Milice v Idriji in iz skladišča  v tovarni ETA Cerkno  v skladišče JLA v Črni Vrha nad Idrijo . Na tej podlagi in pod pretvezo, da se selitev izvaja »zaradi bližnjega komandantskega tehničnega pregleda OVO in MTS«,  je bilo v skladišče JLA v Črni Vrha nad Idrijo,  dne 17.5.1990 tajno preseljeno vse orožje in strelivo TO Idrija.    Na prejšnjih lokacijah je ostalo samo še nekaj materialnih sredstev za ABKO,  inženirijo  ipd..

1.2  Formiranje Manevrske strukture narodne zaščite v Idriji,  september 1990 in njeno delovanje

Dne 17.9.1990 je Drago Vidrih komandanta OŠTO Idrija na tajnem srečanju imenoval  za načelnika MSNZ Idrija. Ta je k sodelovanju pridobil še ostale tri člane stalne sestave OŠTO Idrija ter štiri častnike in vojake iz rezervne sestave OŠTO, komandirja Postaje Milice in 18. septembra 1990 sestavil skupino  zanesljivih oseb s posebnimi nalogami . Po vojaški usposobljenosti so to skupino sestavljali: dva operativca, trije obveščevalci, skladiščnik, miličnik  in administrativna sodelavka. Šele po vojni se je izvedelo,  da je šlo za vseslovensko tajno organizacijo slovenskih obrambnih sil, ki je delovala izven poveljniške pristojnosti zveznih organov in je imela pravno podlago v zakonu o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter se je imenovala Manevrska struktura narodne zaščite
Izvajanje nalog MSNZ je potekalo podobno kot prej v okviru OŠTO Idrija. Razlika je bila predvsem v povečani stopnji zaupnosti in tajnosti. V izvajanje nalog je bilo v začetni fazi vključeno le nekaj oseb, nato pa se je število pripadnikov MSNZ povečevalo.
Z aktiviranjem pomočnikov načelnikov NZ po krajevnih skupnostih in drugih sodelavcev za zbiranje obveščevalnih podatkov, je bila v tem obdobju  močno okrepljena obveščevalna dejavnost. Na sedežu OŠTO je bilo organizirano stalno dežurstvo .
Oblikovana so bila jedra enot MSNZ. Oblikovale so se iste enote kot so bile določene z mobilizacijskim  razvojem TO Idrija. Številčno staje v enotah se je dnevno spreminjalo, predvsem glede na razpoložljivo količino orožja. V jedra enot so bili najprej izbrani najbolj zanesljivi in za bojno delovanje najbolje usposobljeni vojaki, nato pa se je krog pripadnikov širil. Osnovna naloga enot je bila usposabljanje in varovanje pomembnih objektov. Na občinski ravni je bila organizirana tudi samopozivna služba za hitro aktiviranje enot MSNZ.
Pomanjkanje orožja  je bila  največja omejitev za hitrejšo številčno rast MSNZ na idrijskem. Zato je bila najpomembnejša naloga MSNZ zagotovitev orožja in oborožitev enot.

Orožje se je skladiščilo  v tajnih skladiščih. Ta skladišča so bila brez fizičnega varovanja. Njihovo edino varovanje je bila tajnost lokacije. Locirana so bila v objektih, ki so bili v  bližini mobilizacijskih zbirališč enot in zanje so vedeli le maloštevilni in zaupljivi ljudje. Ti objekti so bili: Postaja Milica Idrija, Kolektor Idrija (dve skladišči),  Gasilski dom Godovič, Gasilski dom Sp. Idrija, Rotomatika Sp. Idrija, Pekarna Cerkno .

1.3   Prva naloga TO Idrija v kateri »je šlo zares«, december 1990

Zaostrovanje  odnosov med JLA in slovenskim vodstvom, ki je odločilo, da ne bo več pošiljalo nabornikov na služenje v JLA, zlasti ne izven 5 armadnega območja, je pripeljalo do tega, da je JLA v decembru 1990  je zagrozila, da bo v občinah s silo prevzela dokumentacijo o nabornikih na podlagi katerih bo sama napotila nabornike na služenje v JLA.
Takrat sta Teritorialna obramba in Postaja Milice Idrija dobili nalogo, da z orožjem zavarujeta  dokumentacijo o nabornikih, ki jo je hranil Oddelek za ljudsko obrambo v Idriji.  Aktivnosti so potekale med  9. in 14. decembrom 1990.
Za izvršitev naloge so bili posebej izbrani pripadniki TO Idrija, katerim se je  pojasnilo da tokrat  »ne gre za vojaško vajo ampak, da gre zares« in se jim podelilo »ostro strelivo«.  Angažiran je bil del Občinskega štaba TO, del  Zaščitnega voda, ki je izvajal fizično  varovanje stavbe OŠTO Idrija, Oddelka za ljudsko obrambo in občine Idrija ter Vod za protidiverzantsko delovanje, ki je bil nastanjen v stavbi Dijaškega doma Idrija in bi v primeru potrebe, z orožjem preprečil odvzem dokumentacije o nabornikih. Milica pa je s patrolami  izvajala nadzor na komunikacijah, kontrolo prometa, po potrebi pa tudi kontrolo ljudi.
V Krajevnih skupnostih, ki so gravitirale na glavne komunikacije proti Idriji so bili  aktivirani nekateri pomočniki načelnikov Narodne zaščite za obveščevalne zadeve V Idriji  je bil organiziran obveščevalni center,  na vseh vpadnicah v Idrijo, v naseljih Travnik, Rebro, Ledinsko Razpotje  in Godovič so bile postavljene stalne opazovalnice, na katerih so opazovalci neprestano spremljali in javljali vse premike pripadnikov JLA na teh komunikacijah. V mestu Idrija pa je bila formirana premična opazovalnica, z nalogo, da v mestu sledi premikom pripadnikov JLA .
Aktivnosti zbiranja obveščevalnih podatkov, varovanja pomembnih objektov in vzdrževanja bojne pripravljenosti vpoklicanih pripadnikov TO, so se odvijale nepretrgoma, do prejema obvestila o prenehanju nevarnosti. Izkazana bojna pripravljenost ter odločen in oster odziv TO in Milice v Idriji ter tudi drugod po Sloveniji, je  JLA odvrnila od  namere  nasilnega prevzema  dokumentacije o nabornikih.

1.4  Reorganizacija Teritorialne obrambe Idrija, maj 1991

Zakon o obrambi in zaščiti, katerega je slovenska skupščina sprejela 6.4.1991,  je v 46. členu določil novo organiziranost Teritorialne obrambe Slovenije. Kljub argumentiranemu nasprotovanju častnikov TO Idrija in organov Občine Idrija  ter predlogu, da bi bil sedež Obm ŠTO v Idriji, je bil  z reorganizacijo Teritorialne obrambe Slovenije, v maju 1991,  OŠTO Idrija ukinjen. Poveljevanje enotam TO Idrija, katerih organizacija in formacija se ni spremenila,  pa je prešlo na 63. Obm ŠTO s sedežem v Tolminu. Z združitvijo, že takrat v prostorskem smislu največjega občinskega štaba Tolmin in povprečno velikega občinskega štaba Idrija, je nastal območni štab, ki je segal od Hotedršice do mejnega prehoda Učja in od Kanala do mejnega prehoda Predel. Če tako obsežnemu prostoru dodamo še reliefne in komunikacijske značilnosti tega območja je jasno, da je vodenje in poveljevanje enotam iz enega centra, ki so se formirale na tem prostoru, zelo oteženo, če že ne nemogoče, kar se je žal med osamosvojitveno vojno pokazalo tudi v praksi
Na podlagi načrta težiščnih nalog Pokrajinskega štaba TO Severnoprimorske  bi se moral postopek reorganizacija OŠTO v ObmŠTO v Severnoprimorski pokrajini izvesti do 30.5.1991, vendar to ni bilo izvršeno.  S prerazporeditvijo zaposlenih  iz OŠTO Idrija  v 63.ObmŠTO Tolmin je bila formirana stalna sestava Območnega štaba. Vojno sestavo  Obm ŠTO v Tolminu, pa so v večini  sestavljali  častniki nekdanjega OŠTO Tolmin. V  njegovo delo so bili v času osamosvojitvene vojne vključeni samo trije častniki iz nekdanjega  OŠTO Idrija, ki so opravljali naloge načelnika štaba, pomočnika komandanta za obveščevalne zadeve in finančnega referenta, ter ena administrativna sodelavka. Vojni sestav 63. Obm ŠTO se pred pričetkom osamosvojitvene vojne ni nikoli sestal. Njegovi člani niso bili seznanjeni z nalogami in vlogo območnega štaba in ne z načrtom bojne uporabe enot TO v občinah Idrija in Tolmin. Nekateri člani se med seboj osebno niti poznali niso.
Koncept in pristop k reorganizaciji TO,  je ob dejstvu, da se je  Slovenija tedaj  pripravljala na obrambo proti agresiji JLA, danes težko razumljiv in opravičljiv.  Razvoj dogodkov v osamosvojitveni vojni na Idrijskem, pa  je potrdil, da je bila reorganizacija  TO na tem področju  nedomišljena, neustrezna  in neuigrana.

2. DELOVANJE TO IDRIJA POD  NEPOSREDNIM POVELJSTVOM 63. Obm ŠTO  TOLMIN – OBDOBJE  OD 24.6.1991 DO 4.7.1991

2.1  Vodenje in poveljevanje enotam TO Idrija

V okviru priprav na osamosvojitveno vojno, pa so bili v štabih TO  že v maju 1991 izdelani  načrti za bojno delovanje:  B2 – varovanje pomembnih objektov, Jezero – zbirni center za prebežnike JLA  in Kamen – zavarovanje državne meje.
Novoustanovljeni 63.Obm ŠTO v Tolminu, se je zaradi svoje sestave (po večini so ga sestavljali častniki nekdanjega OŠTO Tolmin), zaradi prisotnosti močnejših sil JLA na Tolminskem, zaradi državne meje  in zardi bistveno bolj dinamičnega  bojnega delovanja TO na Tolminskem, predvsem ukvarjal z vodenjem in poveljevanjem enotam TO Tolmin. Z izjemo obdobja neposredno pred začetkom osamosvojitvene vojne in v prvih dneh vojne,  pa je zanemaril vodenje in poveljevanje  enotam TO na Idrijskem.
Zaradi neizpeljane reorganizacije Teritorialne obrambe v pokrajini, je bila z ukazom  poveljnika 6. PŠTO Nova Gorica z dne 24.6.1991   v Idriji mobilizirana skupina častnikov, ki so pred reorganizacijo sestavljali OŠTO  Idrija.  Ta skupina je sicer nudila podporo enotam TO na terenu, ni pa imela formalne  pravice odločanja in poveljevanja enotam. Po nekaterih  kasnejših navedbah, naj bi ta skupina častnikov tvorila »izpostavljeno poveljstvo 63.ObmŠTO«,  sami pa so jo imenovali »neformalni OŠTO Idrija«.

2.2  Začetek vojaških aktivnosti enot JLA , 27. junij 1991

Ko so 26. junija  občani v Idriji proslavljali osamosvojitev Slovenije, so bile nekatere enote TO Idrija (Protidiverzantski vod, Zaščitni vod, Pehotna učna četa) že mobilizirane. Druge  so bile v fazi mobilizacije. Manjše skupine so zavarovale cestne prehode v Zali, na Želinu, na Kladju in v  Govejku. Na Vojskem so se  namestili pripadniki Pehotne  učne čete in  del Zaščitnega voda  .
Ob agresiji JLA so bile vojaške razmere v Občini Idrija naslednje:
• Na območju občine ni bilo razmeščenih večjih enot JLA.
• V Črnem Vrhu nad Idrijo je bilo z živo silo varovano skladišče JLA v katerem je bilo skladiščeno orožje, strelivo in minsko eksplozivna sredstva TO.
• Čez območje občine so vodile pomembne komunikacije po katerih bi JLA izvajala premike svojih enot v smeri državne meje oziroma mejnih prehodov.
63. ObmŠTO Tolmin  je TO Idrija neposredno pred vojno in v prvih dneh vojne,  z ukazi  za bojno delovanje, odredil izvajanje naslednjih nalog:
• Zavarovanje objektov posebnega pomena: sedež Oddelka za LO in VATC Idrija   in operativno zavarovanje komunikacij v neposredni bližini Idrije ,
• Formiranje zbirnega centra za prebežnike iz  JLA – po načrtu “Jezero”
• V nadaljevanju bojnega delovanja pa preprečevati prodore enot JLA po komunikaciji Godovič – Idrija –Tolmin in organizirati POB, organizirati PDB v rajonu Vojsko ter odkrivati pojave in premike novih enot JLA na smeri Idrija  – Tolmin
Po načrtih bojne uporabe enot TO Idrija pa je imela TO Idrija tudi druge naloga, ki nikakor niso bile drugotnega pomena in so obsegale predvsem;
• Obveščevalno pokrivanje terena in spremljanje premikov JLA,
• Blokado komunikacij in priprava na protioklopni boj,
• Protidesantni boj in protidiverzantsko zavarovanje na planotah okrog Idrije in Cerknega,.
• Varovanje rudniških skladišč v Idriji v katera je bila uskladiščena velika količina minsko eksplozivnih   sredstev iz skladišča   JLA  na Šentviški gori.

2.3  Eksplozija v skladišču  orožja in streliva  Črni Vrh nad Idrijo, 1. Julij 1991

Spričo taktične situacije je bila enota  JLA, ki je stražila skladišče orožja in streliva v Črnem Vrhu nad Idrijo,  lahek zalogaj za enote TO Idrija, še posebej zato, ker je bilo razmerje sil krepko v korist TO. Izvajanje stražarske službe je bilo obveščevalno popolnoma pokrito in  izdelan  je bil popoln načrt  bojne akcije s katero bi TO nevtralizirala stražo, zavzela objekt ter iz skladišča evakuirala vse orožje in strelivo ter druga MES.

Enote TO Idrija so v pripravljenosti čakale na ukaz pristojnega poveljstva za začetek bojne akcije. Vendar do 29.6.91, ko je bilo razglašeno enostransko premirje – ustavitev ognja s strani TO, tega ukaza s strani nadrejenega poveljstva ni bilo.
Šele po tem, ko je bila že ukazana prekinitev ognja in,  ko  z uporabo vojaške sile skladišča ni bilo več možno zavzeti, je bila v OŠTO Idrija sprejeta odločitev, da se poskuša predajo enote JLA, ki je stražila skladišče, doseči s pogajanji. Dne 30.6.1991 so potekala pogajanja. Najprej v jutranjih nato še v popoldanskih urah. Zaradi razglašenega premirja se je pogajalec pogajal kot predstavnik Občine Idrija in ne  TO Idrija. Pogajanja žal niso bila uspešna.  Po tem se je sprožil plaz usodnih dogodkov.

JLA se je pripravila na miniranje objekta,  ter dne 1. julija 1991 ob 1uri in 20 min, zaminirala  oziroma zažgala objekt .  Kot je v svojem poročilu zapisala Komisija IS SO Idrija za ugotavljanje okoliščin in vzrokov eksplozije v Črnem Vrhu, so zajeti  stražarji  JLA  (5 vojakov) izjavili, da je objekt v nedeljo med 19 in 22. uro zaminiral vodnik, ki je bil komandir straže. Da so ob 23,30 uri zaslišali streljanje in skladišče zažgali tako, da so vanj metali ročne bombe, nato  vanj streljali s tromblonom, nato pa zažigali z gorečimi v  nafto namočenimi cunjami. Umikati so se začeli šele  malo pred prvo večjo eksplozijo v skladišču .                                                         .
Vprašanje, ali bi do tega dogodka prišlo tudi v primeru, če te noči skupina voda za protidiverzantsko delovanje  TO Idrija, v okolici vasi s streljanjem z manevrsko municijo ne bi izkazovala vojaške sile,  ostaja nepojasnjeno.
Eksplozija v skladišču MTS v Črnem Vrhu nad Idrijo, se je po naši oceni  zgodila zaradi spleta okoliščin, ki so  bile v veliki meri posledica neustrezne organizacije poveljevanja  TO.
Ta dogodek je poleg škode na uničenih materialno tehničnih sredstvih TO, ki je po oceni 6. PŠTO znašala 909.726 DEM,  povzročil veliko materialno škodo tudi na objektih v Črnem Vrhu nad Idrijo ter med prebivalci povzročil veliko  negodovanja.  Med pripadniki  TO pa je povzročil  precej  nezaupanja  in razočaranja nad vodenjem in  poveljevanjem  TO  Idrija. Kljub vsej tragediji,  pa ta dogodek na srečo ni terjal človeških žrtev.
Po eksploziji  je TO Idrija organizirala zavarovanje širšega območja eksplozije, vendar to ni bilo dovolj učinkovito, saj je bilo po eksploziji, kot ugotavlja komisija IS SO Idrija,  pokradeno veliko orožja, ki bo v prihodnje lahko predstavljal velik varnostni problem.

3. DELOVANJE ENOT TO IDRIJA POD POVELJSTVOM NEFORMALNEGA OŠTO IDRIJA , OBDOBJE OD  4.7.1991 DO 21.7.1991

3.1. Prvi neposredni ukaz za bojno delovanje enotam  TO od neformalnega OŠTO Idrija in  delovanje enot  TO po tem ukazu

Po eksploziji v Črnem vrhu sta se dva častnika, ki sta bila razporejena v 63. Obm ŠTO Tolmin vrnila v OŠTO Idrija. Čez nekaj dni  se je iz ObmŠTO Tolmina vrnil tudi tretji. S tem se je skupina  častnikov v Idriji ponovno popolnila v formacijo iz časov pred  reorganizacijo TO. To dejstvo in pa kritike na račun vodenja in poveljevanja  TO  Idrija, ki so padale po eksploziji v skladišča v Črnem Vrhu nad Idrijo, so pripeljale do odločitve, da je še vedno neformalni OŠTO Idrija, 4. julija 1991 sam izdal prvo povelje za bojno delovanje enot TO Idrija,  naslednji dan pa je svoje povelje še dopolnil .
Na podlagi tega ukaza je bila dne  4.7.1991 bila izvršena domobilizacija enot TO Idrija s ciljem popolnejšega pokrivanja terena in omogočanja počitka delu pripadnikov, ki so bili v enote TO vpoklicani prej.
Kot izhaja iz povelja so naloge TO Idrija, o katerih bo govora v nadaljevanju, obsegale delovanje na komunikacijah, ki vodijo skozi občino Idrija, predvsem pa na proti desantno delovanje na planotah Črni Vrh, Zadlog, Vojsko, Gore-Dole, Ledine, Krnice, Cerkljanski in Šebreljski vrh, saj so ta območja, v primeru če bi se  bojno delovanje  nadaljevalo,  zelo primerna za desante specialnih, predvsem diverzantskih skupin JLA.
Ves čas, oziroma že mnogo prej,  je potekala intenzivna izvidniško – obveščevalna dejavnost. Ta se je izvajala preko pomočnikov načelnikov NZ po KS, njihovih pomočnikov in drugih sodelavcev za zbiranje obveščevalnih podatkov. Dejansko se je vsako obveščevalno zanimivo točko pokrivalo z najmanj dvema sodelavcema . Izvidniško dejavnost so izvajale tudi enote TO. Težišče te dejavnosti je bilo usmerjeno v  zbiranje obveščevalnih podatkov o  situaciji na terenu, gibanju na komunikacijah in spremljanju aktivnosti JLA.

3.2  Delovanje večjih enot Teritorialne obrambe Idrija

Kot izhaja iz ukazov za bojno delovanje so  posamezne enote TO Idrija izvajale različne naloge. V nadaljevanju predstavljamo naloge večjih enot TO Idrija:

120. Jurišni odred
• 120. Jurišni odred je bil največja enota TO Idrija
• Jurišni odred je bil mobiliziran popoldne 28.6. v Sp.Idriji,  skupina 5 pripadnikov pa že dan prej za pripravo nadzorne točke na Govejku, kjer je tudi ostala do 7.7..
• Dne 29.6. se je enota premaknila  nad Godovič ( rajon Pesek), kjer  se je pripravljala  za izvršitev morebitnega povelja za zavzetje skladišča v Črnem vrhu nad Idrijo.
• Dne 1.7. se je enota premaknila   v Dole (rajon Tabor),  kjer je uredila obrambne položaje  na  delovanje JLA iz smeri Vrhnike.
• Od tam se  je enota dne 2.7. premaknila na Gore,  kjer je uredila obrambne položaje  za primer delovanja JA iz smeri Vrhnike. Skupina 10 prostovoljcev  je bila poslana v protioklepno  zavarovanje ceste Hotedršica – Godovič (Ta skupina je tudi kasneje, do 20.7. delovala v pripravljenosti kot intervencijska skupina JOD; na lastno željo tudi v času  zamenjave odreda s partizanskim bataljonom.)
• Nato se je enota  dne 3.7. premaknila v Kanomljo (rajon Ovčjak)  z namenom nujnega počitka.
• Od  5.do 7.7.  je del enote  izvajal  kontrolo,  POB in PDB, območja   Idrijskih Krnic in Oblakovega vrha
• Od  8.7.-13.7. je enota  počivala  doma (nadomestila  3.četa in VOP Partizanskega bataljona)
• Od  13.7. – 20.7. je  enota jakosti enega voda dežura v Lovski koči na Jelenku, VOP nad Črnim vrhom

139. Diverzantski odred
• Diverzantski odred je bil vpoklican  v več fazah.  10 pripadnikov  je bilo vpoklicanih 27.6. za izdelavo barikad na komunikacijah  v Zali in na Želinu.
• Mobilizacija  drugega dela odreda je bila 28.6. – dopolnitev do 39
• Do  4.7. je odred izvajal različne naloge po skupinah kot podpora drugim enotam TO pri nadzoru kontrolnih točk in barikad na cestah,  kasneje tudi zavarovanje območja skladišča Črni vrh nad Idrijo prvi dan po eksploziji
• Vpoklic do polnega sestava odreda je bila izvedena  4.7.. Njihova naloga je bila odstranitev MES iz cestnih zapor, nato premik v Ledine, namestitev v osnovni šoli, priprava obrambe proti HD na območju Ledin, v pripravljenosti za delovanje na komunikacijah po potrebi
• Od  7.7. do  18.7. – je enota  vzdrževala  bojno pripravljenosti  izmenično  – s polovico odreda. Prvo obdobje so bili  nameščeni v Ledinah, drugi del pa v Dijaškem domu Idrija.  Tu so izvajali patruljiranje in nadzor terena na širšem območju Vojskega in Idrijske Bele.
• Dne  18.7. se je odred  razdolžil.

83. Samostojna četa TO Idrija
• Dne 27.6. je bilo vpoklicano  6 pripadnikov te enote  za izdelavo barikad v Zali in na Želinu
• Mobilizacija  celotne enote je potekala 28.6. popoldne v Ljubevču
• Do 4.7. je enota  izvajala različne naloge zavarovanja v Idriji in neposredni okolici , kasneje  varovanje območja skladišča Črni vrh prve tri dni po eksploziji
• Dne  4.7. se je enota  premaknila v Godovič. Namestila se je  v osnovni šoli, in izvajala nalogo  priprave POB na smereh Godovič-Idrija, Francoska cesta, Zala-Rebro-Gore
• V obdobju  od 7.7. do 13.7. – so imeli pripadniki počitek doma (nadomestila jih je  1.četa Partizanskega bataljona)
• V obdobju  13.7. – 19.7.  pripadniki enote  opravljajo  dežurstvo   v Šebalku
• Dne  19.7.  se je enota razdolžila.

84. Samostojna četa TO Črni vrh
• Del  enote je bil mobiliziran  dne   28.6. popoldne v Ljubevču
• Do 4.7. je enota izvajala  različne naloge zavarovanja na območju Črni vrh – Predgriže, kasneje zavarovanje območja skladišča Črni vrh prve tri dni po eksploziji
• Dne  4.7, je bila enota  domobilizirana do polne sestave.  Sledil je premik enote  v Črni vrh, in namestitev v Hotelu Bor. Naloga enota je bila priprava POB na smereh Klavžar-Črni vrh-Col in Črni vrh-Idrijski Log ter PDB v obmčju Črni vrh- Predgriže in Zadlog
• V obdobju  od 7.7. do 13.7. – je bil za pripadnike  enote odrejen  počitek doma (nadomestila 2. četa Partizanskega bataljona)
• V obdobju od  13.7. do  19.7.  je enota izvajala zavarovanje območja skladišča Črni Vrh
• Dne  19.7. se je enota razdolžila.

85. Samostojna četa TO Cerkno
• Vpoklic dela čete jakosti  dveh bojnih skupin –  skupaj 27 pripadnikov je bil  27.6.
Naloga: postavitev zased in barikad pod Kladjem in na Želinu
• Do  4.7. sta obe skupini izvajal kontrolo prometa in bili v pripravljenosti za obrambo smeri v primeru prodora
• Dne  4.7. je bila izvedena  domobilizacija. Takrat se je izvedel premik  enega voda v Ravne pri Cerknem in njegova  namestitev v kulturnem domu,  drugega  voda  pa na Cerkljanski vrh       (rajon Košparše), z nalogo priprave POB na smeri Kladje-Cerkno-Želin in PDO v območju Bevkov vrh, Cerkljanski vrh in Klavže -Zakriž
• V času od  7.7. do 13.7. – so imeli pripadniki enote  počitek doma (nadomestila jih je  4.četa Partizanskega bataljona)
• V obdobju  od  13.7. do  19.7. enoti jakosti voda dežurata v Ravnah pri Cerknem in na Cerkljanskem vrhu
• Dne  19.7. se je enota  razdolžila.

30. Pehotna učna četa
• Mobilizacija  enote , približno 30 pripadnikov, je bila izvršena dne 24.6.1991. Namestila se je v počitniškem domu IMP na Vojskem.
• Dne  25.6. je vzpostavila delovanje   in zavarovanje (sodeluje tudi del Zaščitnega voda)  zbirnega centra za prebegle pripadnike JLA – po načrtu Jezero. Javko zbirnega centra so organizirali v Gorenji Trebuši.
• Dne  26.6. prihod prvih  pripadnikov JLA  in nadalje neprekinjeno intenzivno delovanje:
• Glavne naloge:  Sprejem, evidentiranje   in zaslišanje prebeglih,  vračanje prebeglih domov, urjenje, in izvajanje ukrepov  za konspiracijo in zavarovanje
• Zbirni center je deloval do  11. julija, ko je bil ukinjen zaradi preveč razširjenih informacij o njegovi lokaciji.
• Odlično sodelovanje s KS, zlasti pri obveščevalni dejavnost
• Skozi zbirni center je šlo več kot 100 prebeglih vojakov, ki so se tu praviloma zadrževali po več dni
• Dne  15.7. razdolžitev čete

181. Vod za protidiverzantsko delovanje
• To je bila najbolje usposobljena in najbolje opremljena enota TO Idrija. Štela je  25 pripadnikov
• Po mobilizaciji dne 25.6.  se je enota namestila v Dijaškem domu  Idrija
• Glavne naloge: zavarovanje OLO, SO,  pripravljenost za zavarovanje PUČ, en oddelek stalno  v pripravljenosti,
• Dne  29. in 30.6. je enota izvajala  priprave na zavzetje skladišča v Črnem vrhu nad Idrijo
• Dne   1.7. je enota izvajala  iskanje pobeglih vojakov iz skladišča Črni vrh nad Idrijo
• V obdobju od  2.7. do razdolžitve je enota izvajala  nadzor terena in  urjenje
• Dne  21.7. se je enota  razdolžila.

3.3     Delovanje Jurišnega odreda  TO – četne sestave (nekdanji Partizanski bataljon) –  obdobje od  7.7. 1991 do 13.7.1991

Po  prvem tednu vojne, zlasti pa po razglašenem premirju, so se začela vrstiti opozorila   večjih podjetij v občini zaradi motenj, ki jo v proizvodnji povzroča izpad delovne sile ter zahteve, da se čim več v enote TO vpoklicanih delavcev,  vrne nazaj na delo .
V občini Idrija je tedaj poleg TO obstajala  tudi vojaška enota usposobljenih vojaških obveznikov iz občine Idrija, jakosti partizanskega bataljona, ki je bil formiran kot rezervna enota JLA.
Zaradi razmer v enotah TO ki so bile na položajih že dalj časa, zaradi zahtev podjetij ter na pobuda poveljnika in poveljstva bataljona, da se pridružijo TO Idrija, je komandant OŠTO  Idrija  5.7.1991 izdal ukaz o vzpostavitvi in organizaciji Jurišnega odreda četne sestave (začasna oznaka enote T-7013/9) ter o vpoklicu vojaških obveznikov v to enoto.

3.3.1  Vpoklic in organizacija  enote

V nedeljo 7. 7.1991 so bili vojaški obvezniki mobilizirani. Še isti dan je bil po ukazu OŠTO  iz teh obveznikov formiran Jurišni odred TO četne sestave, s poveljstvom in štirimi četami, samostojnim  vodom  za ognjeno podporo, pionirskim vodom in zaledjem.  Enota je štela 337 pripadnikov.
Takoj po formiranju enot,  so se le te premaknile na bojne položaje in  tam, v prisotnosti članov OŠTO Idrija,  izvršile zamenjavo enot TO  ter prevzele naloge 120. Jurišnega odreda  TO,   83. SČ TO Idrija,  84. SČ TO Črni vrh in  85. SČ TO Cerkno.

3.3.2  Enote Jurišnega odreda četne sestave so dobile naslednje naloge:
1. četa
• organizirati POD  na smeri Črni Vrh – Col, in Črni Vrh – Idrijski Log
• organizirati PDB v območjih Zadlog, Črni Vrh, Predgriže
• biti pripravljen za dejstva v smeri Idrijskega Loga
• organizirati stražo – zavarovanje porušenega skladišča
2. četa
• organizirati POD na smeri Godovič – Idrija, Francoska cesta  in Zala – Rebro – Gore
• pokrivati  območje KS Godovič  od  občinske meje po liniji Ivanje doline- Jelični vrh – Gore  – Podroteja in po liniji Smrekovec- Jasnin vrh- Brinov grič – Godovič – Šbaljski vrh
3. četa
• organizirati PDB na območju Idrijske Krnice, Šebreljski Vrh
• organizirati POD na komunikaciji Sp. Idrija – Oblakov Vrh
4. četa
• organizirati POD na relaciji Kladje – Cerkno – Želin
• org. PDB na območju Bevkov Vrh, Cerkljanski Vrh in Ravne , Zakriž

Samostojni oddelek MM 120 mm
• vpoklican  je bil dne 7.7.
• v ponedeljek 8.7. izvaja stražarsko službo  v Črnem Vrhu
• 9.7.  na Križni Gori organizira bojni položaj za MM 120 mm in pripravit zaporni ogenj na področju Zadloga, Črnega Vrha, Predgriž

3.4.   Delovanje enot TO Idrija  v skrčenem  obsegu  –  obdobje od 7.7.1991 do  21.7.1991

Ko je bil organiziran Jurišni odred četne sestave in so njegovo enote v nedeljo 7.7.1991 izvršile zamenjavo enot Teritorialne obrambe, ki so bile na položajih, je bil pripadnikom  teh enot odrejen počitek doma. Ta  je po večini trajal do 13.7.1991. Takrat so bili domov odpuščeni tudi pripadniki Jurišnega odreda četne sestave. Glede na to, da so se bojne razmere umirjale, so bile po 13.7.1991 na izvajanje dolžnosti dežurnih enot ali enot za zavarovanje določenih območji, vpoklicane le  enote  TO do jakosti voda. Ostali pripadniki TO Idrija so se vrnili na delo v svoja podjetja, ki so zaradi množičnega vpoklica delavcev le stežka dosegale načrtovane plane proizvodnje.  Dežurstva  so trajala do razdolžitve, ki se je po posameznih enotah TO  odvijala  v obdobju od 18. do 21. 7.1991.

4. SKLEPNE UGOTOVITVE

Ko danes, z zgodovinsko distanco petindvajsetih let, ocenjujemo  vlogo in delovanje Teritorialne obrambe Idrija v procesu osamosvajanja Slovenije, lahko oceno strnemo v naslednje ugotovitve:
• Zelo dober je bil odziv pripadnikov  TO Idrija na mobilizacijo.  Angažiranih je bilo 665 pripadnikov TO in  337  pripadnikov Partizanskega bataljona.  V TO so se javili tudi  nekateri prostovoljci
• Med pripadniki TO Idrija sta bila prisotna skrb in strah pred bojnim delovanjem, različna je bila tudi njihova usposobljenost in psihofizična pripravljenost na boj. Prisotno je bilo vprašanje »prvega strela«. Vendar  je bila  očitna njihova velika zavzetost  in pripravljenost za izvajanje prejetih nalog
• Enote TO  Idrija so vodila  usposobljena in uigrana  poveljstva
• Ob izvajanju bojnih nalog  so poveljstva pripadnikom omogočala tudi zadovoljevanje  osebnih potreb:  skrb za domače, delo na kmetiji ali v podjetjih  ter sprostitev z dopusti ipd,
• TO  Idrija  je bila deležna velike podpore in pomoči lokalnega prebivalstva,
• Opazna je bila velika enotnost pripadnikov TO  ne glede na njihovo  svetovnonazorsko in politično usmerjenost
• TO je dobro sodelovala z Milico, civilnimi strukturami Občine Idrija, Narodno in Civilno zaščito, gasilci, delovnimi organizacijami.  Vsem gre zahvala  za sodelovanje in njihov prispevek
• Eksplozija skladišča v Črnem Vrhu nad Idrijo je TO Idrija  povzročila veliko rano, katero je še dodatno razbolel sodni proces, ki ni našel krivca za to dejanje. Ta rana se še ni v celoti zacelila.
Ta zgoščen prikaz delovanja Teritorialne obrambe Idrija v procesu osamosvajanja Slovenije dokazuje, da je TO Idrija  v času  priprav in poteka osamosvojitvene vojne, kljub težavam s katerimi se je srečevala  pri izvajanju svojih nalog, odgovorno izpolnila prejeto nalogo. Kot sestavni del slovenskih obrambnih sil je tudi TO Idrija s svojim bojnim delovanjem prispevala  k izgonu pripadnikov JLA iz ozemlja Republike Slovenije. To je njen nepozaben prispevek!

Opomba:
Faksimile dokumentov in grafične priloge na katere se sklicujem v prispevku, katerih zaradi tehničnih omejitev spletne strani v prispevku ni bilo možno objaviti, hranimo v arhivu OZ VVZ Idrija Cerkno.