Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Marijan Platiše

46 PRISPEVKOV NA LETOŠNJI LITERARNI NATEČAJ »TUDI PRI NAS JE POTEKALO OSAMOSVAJANJE SLOVENIJE«

Kot vsa leta doslej se je konec januarja 2024 iztekel rok do katerega morajo osnovne šole oddati literarne prispevke svojih učencev za 13. literarni natečaj »Tudi pri nas je potekalo osamosvajanje Slovenije«.
Natečaj razpisuje in organizira Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno v sodelovanju z vodstvi in prizadevnimi mentorji v osnovnih šolah Cerkno, Črni Vrha nad Idrijo, Idrija in Spodnja Idrija,
Na letošnji literarni natečaj so se s svojimi literarnimi prispevki ponovno odzvali učenci in učenke iz vseh osnovnih šol. Kljub temu, da čas teče in spomini na tisto pomembno zgodovinsko obdobje bledijo, pa tudi vrste pričevalcev se že redčijo, ta odziv priča, da je med mladimi še prisotno zanimanje za dogajanje v devetdesetih letih, ko je potekalo osamosvajanje Slovenije in vojna za ubranitev mlade, samostojne in neodvisne države.
Predsedstvo Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno se je na zadnji seji seznanilo, da je prejelo kar šestinštirideset literarnih prispevkov mladih avtorjev. Od tega jih je devet iz OŠ Cerkno, osem iz OŠ Črni Vrh nad Idrijo, šestindvajset iz OŠ Idrija in trije iz OŠ Spodnja Idrija.
Strokovna komisija OZ VVS Idrija Cerkno se je že lotila pozornega branja prispelih prispevkov in bo opravila izbor ter odločila kateri literarni prispevki iz posamezne šole najbolj ustrezajo kriterijem razpisa in so najboljši.
Prav tako bodo stekle priprave na izdalo posebne knjižice – Zbornika 13. literarnega natečaja »Tudi pri nas je potekalo osamosvajanje Slovenije«, v katerem bodo objavljeni vsi literarni prispevki, ki so prispeli na letošnji literarni natečaj. Kot v prejšnjih letih bodo organizatorji tudi letos udeležence natečaja popeljali na nagradno ekskurzijo.
Z vodstvi šol pa že potekajo pogovori tudi o tem, kako bodo letos organizirali razglasitev rezultatov natečaja in najboljšim podelili zaslužene nagrade.

FRANJA JE NAŠ DRAGULJ IN PONOS. POMAGAJMO GA OHRANITI!

Večer pred Slovenskim kulturnim praznikom se je v Cerknem odvil spominski dogodek, posvečen Partizanski bolnici Franja ob 80-letnici njene ustanovitve, ki so ga organizirali Mestni muzej Idrija, OŠ Cerkno in Občina Cerkno.

Občinstvo med katerim so bili tudi veterani vojne za Slovenijo je do zadnjega kotička napolnilo večnamenski prostor OŠ Cerkno.

Konec leta 1943, po izgradnji prve barake je Partizanska bolnica Franja v soteski Pasice sprejela prve ranjence in vse od takrat do konca vojne povezovala življenja osebja, ranjencev in prebivalcev domačij v svojem zaledju.
Že v času svojega delovanja, zlasti pa po vojni je bolnica postala pričevalka in simbol izjemne požrtvovalnosti in solidarnosti ter poguma in skrbi za sočloveka. Zato ni presenetljivo, da je bila že leta 1952 razglašena za kulturni spomenik, leta 2024 pa prejela tudi znak evropske dediščine.

 

Spominski večer, ki je bil plod domačih ustvarjalcev Milojka Magajne, Tjaše Jurman, Benjamina Jerama, Ženskega pevskega zbora Cerkljanke in Moške vokalna skupina Zven pod vodstvom Vanje Lampič ter učencev OŠ Cerkno in harmonikarja Pavla Magajne, se je odvijal kot preplet spominov osebja, ranjencev bolnišnice in domačinov ter pesmi, ki jih je bodrila, projekcije fotografij, video pripovedi in odlomkov iz dveh dokumentarnih filmov o bolnišnici.

Ob zaključku je udeležence nagovorila Milojka Magajne, muzejska svetnica in vodja Cerkljanskega muzeja. V nadaljevanju njen nagovor objavljamo v celoti:

Spoštovani,
Dovolite mi, da v ta nocojšnji mozaik spominov dodam še svojega, muzejsko obarvanega.
Partizanska bolnica Franja je svojo 80-letnico žal dočakala v takšni žalostni podobi kot jo vidite na platnu. Jubilejno leto smo si v Mestnem muzeju Idrija precej drugače predstavljali, a se ne damo in gremo naprej.
Na prvem mestu velja zahvala vsem oskrbnikom, muzejskim direktorjem, kustosom in vodnikom, ostalim zaposlenim ter seveda številnim zunanjim sodelavcem v različnih strokovnih službah, tudi obema Občinama Idrija in Cerkno, vsem, ki so po vojni skrbeli za vzdrževanje Franje in da je bila odprta za obiskovalce.
Franja je pod okriljem muzeja je že vse od leta 1963. Za nami so desetletja izkušenj, ogromno strokovnega znanja in nešteto sodelovanj z različnimi strokovnjaki in pristojnimi inštitucijami. Znamo se prilagajati, iskati rešitve in nove poti. Verjamem, da jo bomo s skupnimi močmi našli tudi tokrat.

Franja je namreč v desetletjih po vojni doživela že veliko manjših in večjih nesreč. Še posebej hudo je bilo leta 1989 in 2007. Obakrat je bila bolnišnica uspešno obnovljena, obakrat tudi ob veliki solidarnosti ljudi iz Slovenije in zamejstva. Komaj 13 let po zadnji obnovi je narava znova pokazala zobe.
Kaj je tokrat drugače? Pozna se, da skoraj ni več med nami živih pričevalcev iz časa vojne. Zavest o pomenu osvobodilnega boja, o pomenu upora proti fašizmu in nacizmu se izgublja oz. relativizira. Kar ni dobro.

Še bolj kot ob prejšnjih obnovah se slišijo očitki o nesmotrnosti vlaganja v Franjo. Razumem tiste komentatorje, ki so bili zaradi poplav osebno prizadeti. Ne razumem pa ostalih, ki menijo, da nima smisla vlagati v Franjo, in da bi lahko s temi sredstvi zgradili kaj drugega, za ljudi bolj potrebnega. Jutri bomo praznovali praznik slovenske kulture. Veste, tudi Franja je del slovenske kulture, za kulturni spomenik je bila razglašena že leta 1952.
Bi se res z lahkoto odpovedali nečemu, kar je edinstveno in nas postavlja na svetovni zemljevid?
V Pasicah sta narava in človek ustvarila nekaj nadvse dragocenega.
Tisti, ki potujete po svetu ste gotovo občudovali že vsa mogoča čudesa: gradove, katedrale, palače in mogočne templje. Barake v Franji niso nič od tega, ne presunejo ne z velikostjo in ne z razkošnimi materiali, presunejo pa s svojim sporočilom, sporočilom humanosti, ki so ga zapisali ljudje s srcem in čutom za sočloveka pri čemer sta jih vodila ljubezen do svobode in želja živeti v miru. Ljubezen do svobode. Vprašajmo se, kaj nam, tukaj in zdaj, pomeni svoboda?
Dr. Volčjak je ob odkritju spominske plošče padlemu bolničarju Gašperju zapisal, da kamen ne more užugati smrti, užene jo le sporočilo živih ljudi. A kaj če živih pričevalcev ni več? Potem je odgovornost nas, njihovih potomcev, zgodovinarjev, raziskovalcev, da njihovo sporočilo ohranimo živo. Tega se zadnja leta vse močneje zavedam tudi sama, zato znova in znova pripovedujem zgodbe o Franji, ne le zato, ker je to moja poklicna dolžnost, ampak ker čutim to kot zavezo svoji družini, širši rodbini in domačemu kraju, na katere sem danes zelo ponosna. Moja družina je bila med vojno močno vpeta v delo organizacij, ki so pomagale oskrbovati Franjo. Mama je kot 18-letno dekle postala aktivistka Osvobodilne fronte v Novakih, prvi odbor je bil namreč osnovan v njeni rojstni hiši, njen oče je bil prvi predsednik tega odbora. Organizirala je terensko delo, skrbela za prevoze hrane in ostalega blaga, namenjenega ranjencem v Franji. Tega vam ne pripovedujem, da bi izpostavljala sebe in svojo družino, ampak zato ker vem, da imate mnogi od vas ohranjene podobne spomine na svoje starše in bližnje. Prosim, delite jih naprej s svojimi otroki in vnuki. Zdaj ste vi živi pričevalci.
Upam, da smo z nocojšnjim izborom spominov uspeli opisati tisti čas, čas usodnih odločitev, trpljenja, upanja in veselih trenutkov, ki so jih doživljali ob petju in spremljavi harmonike, prav tiste, ki smo ji lahko prisluhnili tudi danes. Povojne generacije, ki smo odraščale v neprimerljivo boljših razmerah kot naši starši, bi se morale ob teh zgodbah večkrat zavedati, kako velik privilegij je življenje v miru. Hvala vsem sodelujočim in Osnovni šoli Cerkno za gostoljubje. Hvala vam, spoštovana publika za posluh.

Franja je naš dragulj in ponos! Prosim, pomagajte nam ga ohraniti.

SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK PRAZNUJMO TUDI V SKRBI ZA SLOVENSKI JEZIK

Danes praznujemo slovenski kulturni praznik. Praznik kulturnosti, vsega kulturnega in praznik slovenske kulture. Posvečamo ga velikanu slovenske besedne umetnosti Francetu Prešernu. Mojster govorjene in pisane besede je s svojim pesniškim opusom Slovence enakovredno uvrstil v evropski kulturni vrh.
Ob vsej vznesenosti, ki nas upravičeno navdaja ob tem praznovanju, nikar ne pozabimo na skrb za naš jezik – slovenski jezik.
Tudi za vojne veterane je slovenski jezik svetinja, za katero moramo skrbeti in opozarjati na stranpoti, ki se v zvezi z njim dogajajo. Ne samo mi, vsi rodovi, ki so se v zgodovini slovenskega bojevništva bojevali za slovenske interese, so se bojevali za slovensko ozemlje in zlasti za slovenski jezik.
»V našem jeziku je vsa naša zgodovina, vse izročilo, vsa ljudska in umetna pesem, vse hrepenenje po govoru in po obstajanju, vsa vera, vsi boji za obstoj, vsa resnica našega bivanja. To je naša beseda. Izbrali smo jo, da bi v njej stali in obstali, postala je temelj in tempelj vsega našega duhovnega življenja od nekdaj do danes«, je zapisal pesnik Tone Pavček in nadaljeval, »opredeljuje nas, zamejuje in povzdiguje iz nemosti v govorljivost. Z njim smo in brez njega nas ni. Je, bi rekel, bit, bistvo, bitje in žitje našega naroda. Jemali so nam ta naš jezik, ga prepovedovali, ga smešili, zaničevali, vsiljevali namesto našega svoj tuji jezik, da bi nas s tujo govorico potujčili, a naš jezik je obstal.«
Iz časa nekdanje skupne države se še spominjamo upora zoper tako imenovana skupna jedra v šolah. Spominjamo se upora zoper nasilno gospodovanje srbohrvaščine v zveznih oblastnih organih in v JLA. Naši generali na visokih položajih v JLA  kljub prizadevanjem za uveljavljanje Slovenskega jezika, pri tem  žal  niso bili uspešni. Teritorialci smo bili  ponosni na to, da je poveljevanje v Teritorialni obrambi Slovenije potekalo v slovenskem jeziku. Sprva malo bolj okorno. Nekateri so bili  tedaj  skeptični češ, da nimamo slovenskega vojaškega izrazoslovja. Sedanja  Slovenska vojska ga ima. Bodimo pa previdni, da  slovenskim vojakom sedaj ne bo potrebno izvrševati povelj v angleškem jeziku.
Jezik pa je ranljiv. Četudi je dolgo veljala poostrena skrb za čistost jezika, da bi ga ubranili pred pritiski tujega besedišča, najprej iz italianščine in nemščine, potem iz slovanskih jezikov in sedaj od globalizacije, novih tehnologij, gospodarskih interesov multinacionalnih družb in vsepovsod prevladujoče angloamerikanščine, smo dandanes zaradi svoje gluhote, slepote ali neumne lahkomiselnosti, za ranljivost našega jezika krivi sami.  Tudi glas književnikov, akademikov in drugih intelektualcev, v bran Slovenskemu jeziku, je v javnosti žal prešibek.
Zakon o javni rabi slovenščine, ki je trenutno v postopku spreminjanja v Državnem zboru in, ki naj bi preprečil podrejanje Slovenskega jezika interesom po velikih zaslužkih kapitala določa, da Republika Slovenija zagotavlja status slovenščine z dejavno jezikovno politiko. Žal pa samo zakoni ne pomagajo. Niso dovolj.
Kot je zapisal pesnik je v skrbi za slovenski jezik potrebno mnogo več. »Potrebna je stalna skrb za jezik v šolah in v javnosti. In ob tem poglavitno: ljubezen. Jezik se ne brani z zakoni in ne s predpisi, ne ubranijo ga zavzeti posamezniki, jezik se brani in ohranja z ljubeznijo vseh!«

Ob Slovenskem kulturnem prazniku vam iskreno čestitamo!

PO SVOJI OSEMNAJSTI IZVEDBI JE VETERANSKO PRVENSTVO V VELESLALOMU POSTALO POLNOLETNO

V pravi snežni in sončni pravljici je v soboto 27.1.2024 na smučiščih Smučarskega centra Cerkno potekala 47. spominska smučarska prireditev “Partizanske smučine – Cerkno 45”. Dogodek ohranja zgodbo o pravi partizanski zimski olimpijadi v takrat okupirani Evropi, ki se je odvijala v tedaj osvobojenem Cerknem in, ki si zasluži, da se uvrsti tudi v svetovno zgodovino smučanja in vojskovanja na smučeh.
Spominskih smučarskih tekem se je udeležilo 265 udeleženk in udeležencev iz vrst veteranov vojne za Slovenijo, članov ZZB za vrednote NOB, članov Policijskega veteranskega društva Sever, članov Zveze slovenskih častnikov in pripadnikov Slovenske vojske. V sklopu te spominske prireditve bodo v začetku februarja potekala tudi smučarska tekmovanja učencev osnovnih šol iz občin Cerkno, Gorenja Vas, Idrija in Železniki.
V sklopu Partizanskih smučin je potekalo tudi 18. prvenstvo veteranov vojne za Slovenijo v veleslalomu, ki je v svoji osemnajsti izvedbi poslalo polnoletno.
Slavnostna otvoritev prireditve se je ob prisotnosti praporščakov veteranskih in domoljubnih organizacij in dvigom slovenske zastave, pričela s pozdravnimi besedami župana Občine Cerkno Gašperja Uršiča in s slavnostnem nagovoru nekdanjega načelnika Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andreja Ostermana. Kot je med drugim dejal, »imajo vsi udeleženci tekmovanja isti motiv: najprej sodelovati in potem tudi doseči čim boljši športni rezultat. To je tudi priložnost za povezovanje Slovenske vojske z veterani in drugimi udeleženci ter primer odličnega vojaško-civilnega sodelovanja.” Po simbolni otvoritvi tekmovanj, so se po progi s slovensko zastavo spustili smučarji starodobniki, demonstracijska skupina Edmunda Čibeja Društva Gora s Predmeje ter novaški lok smučarji Turističnega društva Novaki.
Na 18. veteranskem prvenstvu v veleslalomu tekmovalo 88 tekmovalk in tekmovalcev iz 22 Območnih združenj zveze Veteranov vojne za Slovenijo. Tekmovali so v ženski in v treh starostnih moških kategorijah. Vse tekme so potekale na smučarski progi Dolina
V posamičnem tekmovanju so veterani in veteranke po posameznih kategorijah najboljše rezultate dosegli:
Ženske:
1. Boža Torkar, OZVVS Zgornja Gorenjska
2. Bojana Križaj, OZ VVS Idrija Cerkno
3. Suzana Felicijan Bratož, OZ VVS Sp. Savinjska, Žalec

Možki 1951 in starejši:
1. Franc Rabič, OZ VVS Zgornja Gorenjska
2. Boris Jordan, OZ VVS Idrija Cerkno
3. Štefan Golubič, OZ VVS Sp. Savinjska dolina

Možki od 1952 do 1961:
1. Branko Žurbi, OZ VVS Kamnik Komenda
2. Srečko Pernek, OZ VVS Mežiška dolina
3. Borut Torkar, OZ VVS Zgornja Gorenjska

Možki 1962 in mlajši:
1. Jure Gantar, OZ VVS Idrija Cerkno
2. Ozvald Golob, OZ VVS Dolenjska
3. Marko Ribnikar, OZ VVS Kranj

V ekipnem tekmovanju 18. prvenstva veteranov vojne za Slovenijo v veleslalomu, je kipa OZ VVS Idrija Cerkno le za eno točko prehitela ekipo OZ VVS Zgornja Gorenjska, ki je bila druga, tretje mesto pa je osvojila ekipa OZ VVS Mežiška dolina.

 

Pregled vseh uvrstitev in doseženih rezultatov 18. prvenstva veteranov vojne za Slovenijo v veleslalomu si lahko preberete na naslednji povezavi: rezutati_VSL_cerkno_2024_veterani
Razglasitev rezultatov ter svečana podelitev medalj in pokalov je po zaključenih tekmovanjih potekala na terasi pred restavracijo Alpska Perla. Svečanosti so se poleg številnih udeležencev udeležili tudi general dr. Andrej Osterman, podpredsednik ZZB za vrednote NOB in nekdanji minister dr. Ivan Svetlik, dr. Tomaž Čas in Anton Pozvek predsednik in sekretar Policijskega veteranskega združenja Sever, Mitja Jankovič, generalni sekretar Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Stanko Dužič član predsedstva Zveze slovenskih častnikov.

Udeležence sta nagovorila Miha Butara, predsednik Organizacijskega odbora prireditve in dr. Ivan Svetlik, podpredsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije, ki se je udeležencem tekmovanj zahvalil za ohranjanje tradicije in spomina na dogodke izpred 79 let, kajti prenos teh vrednot v današnji čas je zelo pomemben kot tudi povezovanje med generacijami. Temu je sledila razglasitev rezultatov tekmovanj ter podelitev medalj in pokalov najboljšim. Preostali čas, pa je marsikdo izkoristil tudi za podaljšano smuko na dobro urejenih smučiščih.

POZIV VOJNIH VETERANOV K ENOTNOSTI IN ODGOVORNEMU ISKANJU NAJBOLJ SPREJEMLJIVIH REŠITEV ZA ŽIVLJENJE V BLAGOSTANJU IN MIRU

V Zvezi veteranov vojne za Slovenijo in Zvezi policijskih veteranskih društev Sever z zaskrbljenostjo in ogorčenjem spremljamo družbene razmere, v katerih živimo. Razmerah, za katere so značilni pohlep, pogoltnost in požrešnost, korupcija, verbalno in fizično nasilje, laži in lažne novice, medijske manipulacije, razgradnja družbenih sistemov in tudi že podsistemov ter neodgovorno ravnanje z javnimi sredstvi. Ogrožajo nas vojne, oboroženi spopadi in teroristična dejanja v ožjem evropskem in tudi širšem geopolitičnem okolju. Nič od naštetega ni dovolj, da bi nas streznilo in vsaj za trenutek zaustavilo v našem divjanju po zaslužku in spravilo na čim višji klin lestvice kvazidružbenega ugleda. To pa seveda ne pomeni, da komur koli odrekamo pravico do stavke, protesta ali mnenja.

Zato obsojamo! Obsojamo tiste, ki vodijo zdravniški sindikat Fides in njihove politične in poslovne botre, ki brezobzirno izkoriščajo stanje v javnem zdravstvenem sistemu, čeprav so za takšno stanje v velikem obsegu krivi prav oni! S predstavljanjem lažnih vzrokov stavke in predstavljanjem popolnoma napačnih podatkov o številu zdravnikov, ki odhajajo iz javnega zdravstva v tujino ter zasebnikom zavajajo slovensko javnost. Zavajanje javnosti je njihovo glavno orodje, skrb za bolnike pa prepuščajo tistim v zdravstvenem sistemu, ki imajo sramotno nizke plače in zdravnikom, ki niso podlegli lažem in političnim manipulacijam in teh je še veliko, bistveno več kot tistih, katere »odlikuje« pohlep in požrešnost. Na vse to so seveda pozabili. Višek cinizma pa je izjava, naj bolnikom bolniška spričevala izdajajo na Ministrstvu za zdravje. In kje je tukaj etično poslanstvo zdravstva!

Podobno je z napovedano stavko sodnikov. Res da je Ustavno sodišče odločilo, da je ureditev plač v neskladju z nekaterimi členi Ustave in da so sodniške plače prenizke v razmerju do plač predstavnikov – funkcionarjev zakonodajne in izvršilne veje oblasti. Zato je Vlada RS dolžna spoštovati odločitve Ustavnega sodišča. Sodniki in tožilci pa so dolžni skupaj z Vlado RS iskati rešitve, brez izsiljevanj in groženj pravnim temeljem delovanja države! Tako, kot je vojaška obramba države v prvi vrsti poslanstvo vojakov in zagotavljanje varnosti državljank in državljanov poslanstvo policistov, tako je poslanstvo sodnikov in tožilcev varovanje pravne države in varovanje človekovih pravic in njihovih temeljnih svoboščin. Tako to počnejo v sodobnih demokratičnih družbah!

Zavedati se je potrebno, da v sodni veji oblasti niso vsi funkcionarji, tako kot niso v zakonodajni in izvršilni veji oblasti vsi funkcionarji. In ni prav, da se rešujejo samo določeni zdravniki in da se poskuša ustvarjati samostojne stebre v plačnem sistemu. Plače za funkcionarje in javne uslužbence je potrebno urejati enotno v enotnem plačnem sistemu, saj bo rušenje tega sistema peljalo v poglabljanje nezadovoljstva in povzročalo nova izsiljevanja.

Obsojanja pa so vredni tudi tisti politični veljaki, ki so po osamosvojitvi odločali o privatizaciji družbenega premoženja, tistega premoženja, ki so ga ustvarjale pridne roke naših prednikov in tudi naše, saj smo delali in živeli v takratni državi in nam naj nihče ne govori o »svinčenih časih«. Bolnice in zdravstveni domovi, kulturni domovi, infrastruktura, tudi tovarne in šole so bile grajene tudi s prostovoljnim delom in samoprispevki vseh državljank in državljanov. Danes pa, razen posameznih izjem, želimo imeti takšno zasebno zdravstvo in zasebno šolstvo ter tudi univerze, katerih programe bi v celoti financirala država. Imamo nekakšno socialistično tržno gospodarstvo, katere država ne sme obremenjevati z dodatnimi davki in kateri na državo ne pomislijo takrat, ko ustvarjajo visoke dobičke.

Seveda pa je po njihovem mnenju država dolžna zanje poskrbeti, ko pride kriza bodisi v obliki naravnih ali drugih nesreč. O družbeni odgovornosti gospodarskih družb smo nehali govoriti in danes država prodaja že posamezne pomembne objekte kritične infrastrukture ter celo naravne vire. Predstavniki in predstavnice gospodarskih zbornic so že zgarani od številnih izjav, s katerimi nam rišejo kataklizmo, če jim država ne bo pomagala, za njihovimi hrbti pa rastejo trgovski in drugi centri kot gobe po dežju.

Razmere, v katerih živimo niso takšne, kot so nam jih risali in opisovali po osamosvojitvi in za kakršne smo izpostavljali svoja življenja, ko smo se borili za demokracijo, spoštovanje človekovih pravic in njihovih temeljnih svoboščin, za vladavino prava oziroma za pravno in socialno državo. Razmere so zaskrbljujoče in tisti, ki so jih povzročili, so vsega obsojanja vredni. Zato pozivava vse k enotnosti in odgovornemu iskanju najbolj sprejemljivih rešitev za življenje v blagostanju in miru. Torej zagotavljanje tistega, za kar so bili predstavniki ljudstva, prav od ljudstva izvoljeni, in kar je njihova temeljna naloga oziroma celo njihovo poslanstvo.

Datum: 25.1.2024

Ladislav Lipič
predsednik ZVVS

Dr. Tomaž Čas
predsednik ZPVD Sever