Na svečanem odprtju potujoče razstave »Partizanske smučarske tekme« in spominske »Poti Partizanskih smučin«, ki je v petek 11.4.2025 potekala v Cerknem, je o vsebini razstave navzočim spregovorila Milojka Magajne, avtorica razstave in vodja Cerkljanskega muzeja.
Njen nagovor v nadaljevanju objavljamo v celoti.
»Spoštovane gospe in gospodje, dragi gostje!
Dobrodošli na današnjem dogodku v imenu Organizacijskega odbora partizanskih smučin Cerkno ’45 ter Mestnega muzeja Idrija in Zavoda za turizem Cerkno. Zame in upam, da tudi za vse vas je danes en tak praznični dan. Tako kot pred 80. leti za praznični pridih skrbi modro nebo nad nami in pa godbeniki. Med vojno je bila to godba 9. korpusa, ki je bila ustanovljena prav tu na Cerkljanskem, v začetku decembra 1944. Danes so z nami godbeniki Društva godbenikov Cerkno, pod vodstvom Uroša Menegattija, ki se lahko pohvalijo z več kot 50-letno zgodovino. Ponosni smo lahko, da ima godbeništvo na Cerkljanskem takšno tradicijo.
Odpiramo razstavo in spominsko pot, obe posvečeni partizanskemu smučarskemu tekmovanju januarja 1945 v Cerknem. Pripravili smo ju v Mestnem muzeju Idrija in Zavodu za turizem Cerkno. Več o vsebini razstave in informativnih tabel na spominski poti, ki sva jih pripravili s Tjašo Jurman, vam predstavimo v nadaljevanju.
Še prej pa vabim k besedi današnjega slavnostnega govornika, Miha Butaro, predsednika Organizacijskega odbora Partizanske smučine Cerkno ’45.
O razstavi
V biltenu Partizanskih smučin so bili leta 1982 objavljeni prispevki literarnega natečaj o pionirjih med NOB, med njimi tudi moj. Kot osmošolka sem v njem med drugim razmišljala o pomenu spominjanja in zapisala, da moramo ohraniti spomin na mlade pionirje in starejše borce za svobodo, da bo spomin nanje verjetno z leti obledel, vendar ne smemo dopustiti, da bi ga povsem potisnili v ozadje, da mora biti ta spomin hkrati opomin poznim rodovom, da se ne bi spet podredili hlapčevstvu.
Tudi danes razmišljam podobno. V člankih in razstavah z vojno tematiko izpostavljam na eni strani prestano trpljenje in žrtve naših prednikov, na drugi strani pa tudi njihov pogum, voljo, vztrajnost ter upornega in svobodoljubnega duha ki jih je vodil do končnega cilja – osvoboditve.
Prav o tem govori tudi panojska razstava Partizanske smučarske tekme, ki je del rednega programa Mestnega muzeja Idrija v letošnjem letu in obenem del programa s katerim obeležujemo 80-letnico dogodka. Sestavljena je iz petih obojestranskih panojev, ki v sliki in besedi predstavljajo zgodbo o tem edinstvenem smučarskem tekmovanju. Besedila so kratka in zgoščena, in sicer zato, da pritegnejo obiskovalca k branju. Predstavljeno je Cerkno v tistem času, pomen smuči za aktivnosti partizanskih enot, delovanje smučarske delavnice in pa seveda nepozabnemu doživetju, ki so ga predstavljale smuške tekme. Kot ena glavnih osebnosti tako delavnice kot tekmovanja je predstavljen tudi Rudi Finžgar, pred vojno in po vojni smučarski skakalec z vrsto slovenskih rekordov in uspešen gospodarstvenik, ki je z voljo in vizijo po vojni praktično iz nič in na temeljih smučarske delavnice v Cerknem postavil na noge svetovno znano tovarno smuči in športne opreme Elan. V Cerkljanskem muzeju, kjer hranimo njegove smuči, izdelane v smučarski delavnici v Cerknem, radi spomnimo, da korenine Elana segajo v Cerkno. Na razstavi spregovorimo tudi o spominskih smučarskih tekmah, od prvih je letos minilo že 50 let. Od leta 1982 nosijo ime Partizanske smučine Cerkno ’45. Po vsej verjetnosti je bil navdih zanj dokumentarni film z naslovom Partizanske smučine, ki ga je Televizija Ljubljana prvič predvajala januarja 1981. Tega bomo v celoti predvajali v sklopu spremljevalnega programa, 24. aprila zvečer.
Glavni namen razstave, ki bo v nadaljevanju potovala tudi na druge lokacije je, da opozarja in promovira pomen tega edinstvenega dogodka, ki se je odvil v srcu okupirane Evrope. Čeprav sem v času priprave razstave pregledala kar nekaj arhivskega gradiva in našla precej zanimivih in doslej neznanih ali manj znanih informacij, še zlasti v zvezi z delovanjem smučarske delavnice v Cerknem in njenim vodjem Rudijem Finžgarjem, vsega tega na samo razstavo nisem mogla vključiti. Za tiste, ki želite zvedeti več, smo na zadnjem panoju pripravili povezavo, ki vas bo pripeljala na muzejsko spletno stran z obširnejšim opisom dogodkov. V pripravi pa je tudi članek, ki bo opremljen z viri in opombami in bo objavljen v naslednji številki Idrijskih razgledov.
Čeprav smo že krepko zakorakali v 21. stoletje, se mi zdi da je vedno bolj pomembno obujati spomin na vojne dogodke. Da ne bi pozabili in nasedali sovražni in hujskaški retoriki, ki nas vodi v konflikte namesto k strpnemu in miroljubnemu sožitju vabljeni k ogledu razstave, prebiranju literature, na sprehod po spominski poti, prvič bo voden ogled organiziran že to nedeljo, k razmisleku, kaj si želimo zase, za svoje otroke in vnuke, kaj lahko sami prispevamo k miroljubnemu sožitju.
Hvala za vašo pozornost.