Novice

NA STROKOVNI EKSKURZIJI PO JUŽNOPRIMORSKI POKRAJINI

“A greš?” me je pobaral naš pridni sekretar.  Hm, lahko pa bi. Srečanje predsedstev OZVVS Severnoprimorske pokrajine  s kolegi na Koprskem.  In tako sem se znašel v sredo 22-ega novembra na avtobusu pred značilno Perlo v Gorici. Vstopili smo v avtobus, v katerem so že bili  naši prijatelji veterani iz Gornjega Posočja, Kanala in Brd. V Ajdovščini smo naložili še prijatelje od tam in iz Idrije in tako  pridno proti morju.
Ob krožišču za Ankaran smo spoznali resnico o krutem srečanju pripadnikov naše TO s takratnimi vrstniki v JLA. Lepo obeležje ali spomenik je tu dostojen pomnik na takratne dogodke. V spomin in opomin, da se kaj podobnega nikoli več ne bi dogodilo, sta nam dogodek lepo orisala Valter Viler in Vlado Ličen, sedanji in nekdanji predsednik pokrajinskega odbora ZVVS za ta predel naše domovinice. Pozorno smo poslušali in nato kar odhiteli proti Ankaranu, kjer je  v prostorih bivše bolnišnice lepo urejena vojašnica, v kateri domuje naš 430.  mornariški divizion. Deluje v več odredih. Med drugim odred za podvodne dejavnosti, odred večnamenskih plovil in odred za podporo delovanju. Prijazno smo o organiziranosti in pomenu enote, kot tudi slovenske obale, slišali v nazornem prikazu namestnika poveljnika diviziona. Enota je razmeroma maloštevilna, a prepoznavna in pomembna tudi v mednarodnih okvirih. Po jedrnati predstavitvi smo se z avtobusom popeljali v bližnjo luko Koper. Že ob vstopu smo se čudili prometnemu živžavu znotraj te in njeni urejenosti. Tako  smo se umirjeno pod vodstvom prijateljev iz SV pripeljali  do priveza našega “Triglava”.  Nekateri prvič drugi ne, smo tako lahko radovedno prisluhnili tolmačenju vsega kar je na tem plovilu. Še in še bi človek vrtal v prizadevnega častnika in hodil po hodnikih v podpalubju. Občutka, da smo na mogočnem plovilu se tu ne moreš znebiti. Za naše razmere – veličastno in zelo humano poslanstvo vsega kar je na “Triglavu”. Naj tako ostane in naj vse to služi res še naprej človekoljubnim in upam, da nikoli ne krutim dejavnostim.
Prijazno slovo od dela posadke in že smo se premaknili v drugi konec Luke, kjer smo pričakali prijaznega in energičnega vodnika po Luki.  Tu je  preživel celo delovno obdobje svojega življenja. Njegov zanos, ponos in iskrivo pripovedovanje o vsem, kar je tu bilo, kar tu je in kako naj bo, so nas  prikovali na sedeže v avtobusu z močno odprtimi ušesi. Neverjetno je, koliko reči se dogaja na tem prostorčku naše obale. To je res organizacijski čudež, rezultat velike volje in znanja vodilnih ter vseh zaposlenih in nauk za vso našo domovinico o tem, kako se dobro gospodari. Celo uro smo imeli med ogledom iz avtobusa kaj slišati in marsikaj občudovati. Veličastno in v ponos vsem Slovencem! Vsi bi morali to spoznati, da bi lahko dovolj cenili, kar imamo.
Polni vtisov smo se potem zapeljali mimo Izole do predela nad njo, kjer smo videli kje je novi apartma za potrebe članov ZVVS. Pri Belvederju smo ob dobrem kosilu rekli še nekaj uradnih in poslušali pozdrave ter izkušnje veteranskih prijateljev Valterja Vilerja, Danijela Božiča in Elvina Maršiča. Čas je pri tem hudo brzel.
Po kosilu in omenjenem pogovoru spet v avtobus in proti Divači, kjer smo na vpadnici postali ob zanimivem obeležju. Tu je »dan prej« 26-ega junija 1991 počil prvi strel v slovenski osamosvojitveni vojni.  Pričanja prijateljev Zvoneta Vatovca in Draga Božaca, ki sta takrat delovala na tem območju, razkrivajo veliko, o čemer vemo zelo malo ali pa nič iz tistih “naših” časov v letu 91. Pozorno in radi smo prisluhnili, da smo se nato popeljali do veličastnega muzeja v Lokvi. Tu je vedno zanimivo in mislim, da bi tu postaval cel teden,  dan za dnem. Ceno vsemu temu povečuje živ leksikon še dokaj mladega lastnika, tudi veterana, kateremu se ne morem načuditi koliko zanimivih podatkov je pospravil v svoje spominske predalčke. Še in še ga je lepo poslušati, kako natresa  podrobnosti o eksponatih, ki so res edinstveni in postavljeni v zanimivi zgradbi. Ta bi morala biti veliko večja, da bi lahko pokazal vse, kar ima. Lepo in veličastno.
Obisk v muzeju smo zaključili še z ogledom slik Toneta Kralja v vaški cerkvi poleg muzeja. Danes si skoraj ne moremo predstavljati, da si je upal slikar v času italijanske okupacije s svojimi freskami izraziti odkrit upor proti fašizmu in proti vojni.
Tako nas je tu doletela neizogibna ura, ko smo morali proti domu. Med vožnjo smo obudili spomine še na severnoprimorski »dan prej«, nato pa strnili sveže vtise.  Dan je bil zelo prijetno natrpan in prav je, da se udeleženi iskreno zahvalimo vsem gostiteljem in prijatelju Vladu Sedeju, ki je tako skrbno in temeljito zasnoval ta naš obisk in posvet na Koprskem. Verjamem, da si taka strokovna srečanja in posvet želimo vsi. Še kdaj.
Toni Gleščič,   foto: Jože Erjavec

 

 

STROKOVNA EKSKURZIJA NA JUŽNO PRIMORSKO

Pokrajinski odbor ZVVS Severnoprimorske za vodstva vseh območnih združenj v regiji organizira strokovno ekskurzijo  na Južno primorsko in Kras.

22.11.2017 je prijavljenih 36 udeležencev iz vseh šestih območnih združenj Severne Primorske.

Končni program ekskurzije, ki bo 22.11.2017  je naslednji:

6:30-9:00 prevoz Tolmin -N.Gorica-Ajdovščina-Ankaran (postanek ob obeležju v Bivju)
9:15-10:00 predstavitev 430.Mornariškega diviziona v Ankaranu
10:15-11:45 ogled ladje Triglav
12:00-12:45 ogled Luke Koper
12:45-13:15 prevoz do Izole, spotoma ogled lokacije novega apartmana ZVVS
13:15-14:30 kosilo v Izoli, razgovor s predstavniki PO ZVVS Južnoprimorska
14:30-15:00 prevoz Izola – Divača,
15:00-15:20 postanek ob obeležju pri Divači in seznanitev z dogodkom v letu 1991
15:30-18:00 v Lokvi ogled Vojnega muzeja Tabor  in slik Toneta Kralja v cerkvi
18:30-21:00 prevoz domov (avtobus do Tolmina)

Zjutraj bo odhod  avtobusa iz posameznih vstopnih točk ob naslednjih terminih:

06:30 Tolmin
Volče ali Ušnik – vstopita dva
07:00 Kanal – vstopijo štirje
07:25 Solkan (AP) – vstopi jih šest
07:30 N.Gorica (Perla) – vstopi jih osem
08:00 Ajdovščina (AP) – vstopi jih šestnajst
09:00 Ankaran

Strošek avtobusnega prevoza in vstopnin bo pokrit iz sredstev ZVVS za delovanje Pokrajinskega odbora, udeleženci oz. območna združenja pa prispevamo po 11 EUR za kosilo.
Malica in pijača na poti je v lastni režiji. Zaželena je kakšna dobrota za  kolektiv.

Vreme bo, dobro voljo prinesemo s seboj.

Idrija, 16.11.2017

Veteranski pozdrav.
Vlado Sedej

49 LET OD USTANOVITVE SLOVENSKE TERITORIALNE OBRAMBE

Ko govorimo o svoji vojaški zgodovini in vojaški tradiciji, smo Slovenci zadržani in skromni, čeprav nas zgodovina uči, da so se prav s sijajnimi vojaškimi zmagami številnih narodov razvile najbolj demokratične države sedanjega sveta. Slovenija je s svojo Teritorialno obrambo (TO) in Narodno zaščito (kasneje poimenovano Manevrska struktura narodne zaščite-MSNZ) prav gotovo med takšnimi demokratičnimi državami.
TO je bila ustanovljena 20.novembra 1968 in jo najbolj pogosto povezujemo z intervencijo takratne Sovjetske zveze na Češkoslovaško v mesecu avgustu istega leta. Seveda pa so bili pri sprejemu tako pomembne odločitve v zapletenih mednarodnih okoliščinah prisotni tudi drugi razlogi,kot sta bila negotovost na Bližnjem vzhodu in celotna politika uporabe sile v mednarodni skupnosti. Vse te in tudi nekatere druge okoliščine so pomembno vplivale na vsebino in razvoj takratne obrambne politike in razvoj ter vlogo JLA. Gotovo so bili dogodki na Češkoslovaškem politično ocenjevano v tistem obdobju tudi priložnost za krepitev notranje enotnosti in preusmeritev pozornosti iz mednacionalnih napetosti po t. i. brionskem plenumu ZKJ na krepitev obrambne sposobnosti takratne države. Prav gotovo pa se je že takrat začel rušiti mit o obrambni samozadostnosti JLA in uveljavljanje koncepta splošnega ljudskega odpora (SLO) je bil odgovor z daljnosežnimi posledicami. Še posebej smo te pozitivne posledice znali izkoristiti v Sloveniji v začetku devetdesetih let minulega stoletja.
Z novo doktrino SLO je zgodovina republikam ponudila priložnost za lastno organiziranost na obrambnem področju in v Sloveniji je bila ta priložnost najbolje izkoriščena. V njej so odgovorni videli novo priložnost ponovnega zametka slovenske vojske, ki jo je Slovenija izgubila leta 1945. Tako se je, ne glede na njen celotni razvoj, vzpone in padce, prepodrejanja in številne organizacijske spremembe, TO razvila v spoštovanja vredno oboroženo silo. Med samimi pripadniki TO in med prebivalstvom je vse bolj postajala slovenska narodna vojska in le kot taka tudi del Oboroženih sil Jugoslavije. V celotnem obdobju svojega obstoja je dosegala največje uspehe in njene brigade so bile velikokrat razglašene za najboljše v takratni skupni državi Jugoslaviji.
Ob zelo splošnem pregledu nastanka in vloge TO pa je potrebno posebej poudariti pomen izkušenj slovenske partizanske vojske, pridobljene med krvavimi boji z enotami okupatorske vojske. Mnoge izkušnje so kasneje v procesu oblikovanja TO narekovale marsikatere odločitve, ki so bile temelj za organizacijsko-formacijske rešitve, usposabljanje in urjenje v načinu partizanskega načina vojskovanja ter rešitve v zagotavljanju materialne oskrbe štabov in enot TO Republike Slovenije.
Ustanovitev TO Slovenije,modernizacija in ustanovitev kadetske šole za miličnike so bila konkretna dejanja slovenskih oblasti na področju nacionalne varnosti, ki so imela daljnosežne pozitivne posledice, in so dale rezultate v osamosvojitveni vojni leta 1991.Tudi preprečitev mitinga resnice leta 1989, nato  še javni prikazi oboroženih enot TO, med katerimi je najbolj izpostavljen postroj v Kočevski Reki decembra 1990, so bili odločni pokazatelji, da bo Slovenija svojo namero, da postane samostojna država, branila z orožjem.
S tem kratkim zapisom nastanka TO želim poudariti njen pomen in vlogo v procesu osamosvajanja Slovenije. Zakaj? Predvsem zato, ker brez oborožene podpore tako pomembni odločitvi, kot je bila osamosvojitev v okviru nekdanje skupne države, le-ta ne bi bila mogoča. n to oboroženo podporo sta zagotavljali TO in slovenska milica.

Ladislav Lipič,generalmajor,
predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo

povzeto po wwwzvvs.si

IDRIJSKI VETERANI NA DRŽAVNEM POSVETU O NASANKU IN RAZVOJU TO

V dvorani  Državnega sveta  RS je potekal  državnio posvet o nastanku in razvoju Teritorialne obrambe Slovenije.

Med prisotnimi udeleženci posveta je bila tudi delegacija OZ VVS Idrija Cerkno v sestavi: Vladimir Sedej, predsednik PO ZVVS Severnoprimorske ter Zorko Velikanje in Jože Erjavec iz vodstva OZ VVS Idrija Cerkno.

Udeležence polnili dvorano DS do zadnjega kotička, sta pozdravila predsednik organizacijskega odbora Ladislav Lipič ter predsednik Državnega sveta RS mag. Mitja Brvar.

Referenti so v svojih referatih izpostavili izjemen pomen, ki ga je imela TO za slovensko vojaško zgodovino. Prvič po drugi svetovni vojni se je v vojaški rabi ponovno uveljavil slovenski jezik in Slovenci so v ustanovitvi TO videli vrnitev slovenske vojske, ki je bila izgubljena v letu 1945. Slovenska socialistična republiška oblast je projekt izgradnje TO vzela zelo resno, saj je TO zanjo delovala kot nadomestek nacionalne vojske. Republiška oblast je vztrajala pri financiranju, opremljanju in izvajanju vojaških vaj ter si prizadevala za ohranitev čim večje samostojnosti TO .  Vse to je pripomoglo k temu, da je slovenska oblast v letu 1990 lahko osnovo bodoče vojske RS snovala prav na TO. Razglasitev neodvisne države je tako Slovenija dočakala s preoblikovano TO, ki je skupaj z drugimi gradniki obrambe uspešno odvrnila vojaški poseg JLA. Takrat je slovensko politično vodstvo imelo orodje, to je TO in Milico, na katero se je v procesu politične in družbene preobrazbe lahko oprlo in v najbolj kritičnem obdobju nadaljevalo uresničevanje na plebiscitu skoraj soglasno izraženo voljo slovenskega naroda, to je z oboroženim odporom.

O. Pred pričetkom posveta je bila v preddverju dvorane DS predstavljena nova razstava o razvoju TO, ki jo je pripravil vojaški muzej SV. Avtorja razstave sta polk. Miran Fišer in major Zvezdan Markovič. Razstavo  je svečano odprl generalmajor Janez Slapar, prvi načelnik RŠTO.

povzeto po www.zvvs.si

NA STROKOVNI EKSKURZIJI VETERANI NAZDRAVILI TUDI MARTINU

Sobotno popoldne, 04.11.2017, so veterani OZ VVS Idrija Cerkno skupaj s svojimi prijatelji preživeli na zanimivi in prijetni  ekskurziji po Notranjski  in  Krasu, kjer so ohranjanje spomina na zgodovino vojskovanja na slovenskih tleh, zlasti na Primorskem in Krasu, združili tudi z kulinaričnimi doživetji in prijetno zabavo v pozdrav letošnjemu Martinu.
Najprej so se ustavili v Križu, kjer so si ogledali vinsko klet vinarske kmetije Tavčar ter na vodeni degustaciji poskusili njihove aperitive, vina in prigrizke. Nato so se odpeljali v Lokev, kjer so si ob izčrpni razlagi g. Srečka Rože ogledali bogato muzejsko zbirko in muzelalije  Vojaškega muzeja Tabor. Večerni postanek pa so imeli na Razdrtem, kjer so jim na turistični kmetiji Hudičevec pripravili večerjo in prijetno zabavo v pozdrav letošnjemu Martinu.

   

 Foto: M. Platiše in J. Erjavec