Po volitvah aprila 1990 so bili odnosi med slovenskimi oblastmi in vrhom JLA precej napeti. Nesoglasja v zvezi z razporejanjem slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA, ukaz o predaji orožja Teritorialne obrambe na hrambo v skladišča JLA, zasedba Republiškega štaba Teritorialne obrambe, na eni strani ter sprejem deklaracije o suverenosti Republike Slovenije, formiranje Manevrske strukture Narodne zaščite, sprejem ustavnih amandmajev k Ustavi Republike Slovenije in na nato imenovanje novega Republiškega štaba Teritorialne obrambe, so jasno kazali odločnost slovenskih oblasti, da bo Slovenija tudi na obrambnem področju šla svojo pot.

S tem, ko je slovenski parlament marca 1991, razglasil moratorij na služenje slovenskih fantov v JLA in, ko je bil v Republiškem štabu ustanovljen sektor za razvoj Teritorialne obrambe, je Slovenija začela razvijati lasten koncept usposabljanja nabornikov. Že pred tem je bil uveljavljen je bil nov znak Teritorialne obrambe, sprejete so bile oznake činov in izdelane so bile prve nove uniforme slovenskih vojakov.

Formirana sta bila dva učna centra za usposabljanje nabornikov na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru. Prvemu je poveljeval major Bojan Šuligoj, drugemu pa major Andrej Kocbek. S formiranje omenjenih učnih centrov se je začel udejanjati lasten koncept usposabljanja nabornikov.

Prvič po drugi svetovni vojni pa je bila kot poveljevalni jezik znova uporabljena slovenščina. Usposabljanje prvih nabornikov se je začelo 15. maja 1991.

Svojo prisego pa je prva generacija nabornikov dala 2. junija 1991.

Začetek  usposabljanja nabornikov je bil eden od temeljnih pogojev za nadaljnjo izgradnjo in razvoj Slovenske vojske.

Zato v spomin na ta dogodek, Slovenska vojska ta dan praznuje kot svoj praznik – Dan Slovenske vojske.

Letos Slovenska vojska svoj praznik praznuje s celodnevnim dogodkom v ljubljanski Areni Stožice in v njeni okolici. Praznovanje poteka pod sloganom »POD UNIFORMO. ZA DOMOVINO.«

Na prireditvi v počastitev Dneva Slovenske vojske, s predstavitvijo svoje založniške, filmske in drugih dejavnosti sodelujejo tudi veteranske organizacije.

Z nagradno ekskurzijo in svečano razglasitvijo rezultatov, ki je potekala v Parku vojaške zgodovine v Pivki, se je v četrtek 11.5.2023 zaključil dvanajsti literarni natečaj »Tudi pri nas je potekalo osamosvajanje Slovenije«, katerega v sodelovanju z vodstvi in mentorji osnovnih šol iz občin Idrija in Cerkno, organizira Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno.

Na letošnji literarni natečaj se je s svojimi literarnimi prispevki odzvalo kar štirideset mladih avtorjev, od tega osem iz OŠ Cerkno, trije iz OŠ Črni Vrh nad Idrijo, petindvajset iz OŠ Idrija in štirje iz OŠ Spodnja Idrija. Strokovna komisija Območnega združenja, ki jo vodi Zorko Velikanje, je po temeljitem branju prispelih prispevkov opravila izbor in odločila kateri avtorji so se v okviru 12. literarnega natečaja odrezali najbolje.

Najboljše literarne prispevke v posameznih šolah so napisali: Neža Razpet iz Osnovne šole Cerkno, Alja Felc iz Osnovne šole Črni Vrh nad Idrijo in Julija Alič iz Osnovne šole Spodnja Idrija. Zaradi izjemno velikega odziva idrijskih osnovnošolcev, je komisija odločila da izjemoma izbere najboljše prispevke avtorjev iz posameznih razredov. Med prispevki učencev sedmih razredov je izbrala prispevek Roka Florjančiča, med prispevki osmih razredov prispevek Tineta Gnezda, izmed prispevkov devetih razredov pa prispevek Anike Tratnik.

Avtorice in avtorji izbranih prispevkov so na svečani razglasitvi rezultatov literarnega natečaja, ki je po ogledu muzejskih eksponatov,  potekala v Parku vojaške zgodovine, prejeli pisna priznanja in praktične nagrade. Za priložnostni kulturni program pa sta z branjem svojih prispevkov poskrbeli dve nagrajeni avtorici in harmonikar Edo Čelik.

Veteransko združenje je pod uredniškim vodstvom Marka Mikuža, tudi letos izdalo knjižico – Zbornik v katerem so objavljeni vsi literarni prispevki prispeli na dvanajsti literarni natečaj. Zbornik bo mladim avtorjem, zlasti v njihovih zrelejših letih dragocen spomin na njihovo mladostno ustvarjalnost.
Ob zaključku dvanajstega literarnega natečaja Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, vodstvom osnovnih šol, prizadevnim mentorjem in vsem mladim avtorjem čestita in se jim zahvaljuje za opravljeno delo.

V nedeljo 7.5.2023 so se s tridnevnega izleta, polni zanosa, vtisov in novih spoznanj ter novih prijateljstev, vrnili veterani vojne za Slovenijo in borci za vrednote NOB iz idrijsko cerkljanskega ter njihovi prijatelji iz drugih krajev Slovenije. Potovanje, ki je potekalo v organizaciji Jožeta Jerama in pod vodniško taktirko Špele Kenda, je udeležence najprej vodilo v Konjic, kjer so si ogledali znameniti Titov bunker.

Ta impozanten objekt obsega preko 6.500 m2 in sega v globino 300 m. Do leta 1990 je bil to najstrožje varovana skrivnost Jugoslavije. V njem je bilo zagotovljeno bivanje 350 osebam. V primeru atomske katastrofe bi v njemu delovalo Jugoslovansko državno vodstvo in vojaško poveljstvo s Titom na čelu.
V Konjicu so si ogledali tudi partizanski spomenik, kamor so položili cvetje in stari most, ki velja za enega najlepših arhitekturnih dosežkov v času Otomanske nadoblasti.
V popoldanskih urah so se odpravili v Muzej “Bitka za ranjenike na Neretvi“ v Jablanico, kjer je se je odvil osrednji dogodek potovanja.
Prisostvovali so svečani otvoritvi potujoče razstave »Partizanska bolnica Franja – skriti dragulj Evrope«, ki jo je pripravil Mestni muzej Idrija. Z odprtjem te razstave sta se na tem zgodovinskem kraju prepletli dve zgodbi, bitka za rešitev 4000 ranjencev in partizanska bolnišnica v kateri se zdravilo okoli 900 ranjencev različnih narodnosti. Obe, vsaka s svojim sporočilom, sta spomenik človečnosti, tovarištva in solidarnosti iz časa NOB.
Na odprtju razstave, so spregovorili dr. Zvone Žigon namestnik veleposlanika Republike Slovenije v Sarajevu, Marijan Platiše častni občan Občine Cerkno, dr. Miha Kosmač, direktor Mestnega muzeja Idrija, Belma Halilhodžič direktorica muzeja “Bitka za ranjenike na Neretvi“ in Sead Đulič predsednih borčevske organizacije BIH. Milojka Magajne, avtorica razstave, pa je udeležence popeljala po razstavi.

Nato so se odpeljali v Mostar, kjer so imeli namestitev in dovolj časa za ogled znamenitega starega mostu, ki je bil v zadnji vojni porušen in nato s pomočjo Unesca obnovljen ter za sprehode po mestu in najstarejšem mostarskem bazarju.

Številne restavracije in lokali, ki so jih napolnili glasovi harmonike in slovenska pesem, pa so nudili veliko priložnosti za veselo druženje.
Svečanost posvečena osemdeset letnici legendarne bitke na Neretvi – bitke za ranjence, katere so se naslednji dan udeležili v Jablanici je izzvenela kot veliko zborovanje nekaj tisoč antifašistov iz celotne nekdanje Jugoslavije, ki so izražali pripravljenost da tudi v bodoče promovirajo ideje svobode, humanosti, solidarnosti in antifašizma.

Program praznovanja jubileja se je začel s spuščanjem 80 nageljnov v Neretvo in polaganjem vencev pred spomenik padlim za svobodo.

Venec je položila tudi delegacija vojnih veteranov in borcev za vrednote NOB iz Idrije in Cerknega.

Dogajanje se je nadaljevalo na zunanjem odru Muzeja »Bitka za ranjence na Neretvi«. Zbrane je nagovorilo več visokih gostov. Sledil pa je bogat kulturni program s številnimi nastopajočimi.

Za vrhunec pa je s svojim udarnim in doživetim nastopom poskrbel Tržaški partizanski pevski zbor »Pinko Tomažič«.

Zadnji dan jih je pot vodila v Jajce, kjer so si ogledali slikovito mestece ob reki Plivi in njene znamenite slapove.

Nekateri so si ogledali tudi muzej posvečen drugemu zasedanju AVNOJA.

Zadnji postanek v BiH je bil v Bosanskem Petrovcu, kjer so si v Etno selu privoščili pravo tradicionalno bosansko kosilo.

Nato pa so nadaljevali vožnjo proti domu.

Danes praznujemo državni praznik – Dan upora proti okupatorju. Na ta dan leta 1941 so se v hiši književnika Josipa Vidmarja v Ljubljani sešli hrabri, ponosni in uporni možje, predstavniki Komunistične partije, krščanskih socialistov, društva Sokol in kulturnikov ter ustanovili Protiimperialistično fronto. Ob napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo so to organizacijo preimenovali v Osvobodilno fronto Slovenskega naroda. To je bila osrednja Slovenska odporniška organizacija, ki je sprožila upor proti fašističnim in nacističnim okupatorjem, ter ga vodila do končne zmage v drugi svetovni vojni.
Kljub temu, da so danes drugačni časi je prav, da prispevek, ki so ga naši predniki dali narodnoosvobodilnemu boju, zlasti med mladimi, ne gre v pozabo.
Glavni sporočili Dneva upora proti okupatorju sta uporništvo in domoljubje. Ti dve vrednoti sta Slovencem pomagali preživeti ter ustvariti samostojno državo. Podžigali sta jih v narodno osvobodilnem boju, kot tudi v procesih osamosvajanja Slovenije. V osamosvojitveni vojni leta 1991 smo Slovenci dokazali da imamo svojo hrbtenico in, da se znamo postaviti za svoj prav. Šlo zato, da Slovenci ohranimo svoje državno ozemlje. Vhodna vrata v to ozemlje pa so bili mejni prehodi na kopnem in morju, ter letališče Brnik. JLA nam je z zasedbo le-teh želela vzeti ključe naših vhodnih vrat. Tega pa jim Teritorialci in Miličniki nismo mogli dovoliti.
Kljub temu, da že 32 let mirno živimo v samostojni državi, je za vse, zlasti pa za vojne veterane vseh generacij, ki smo vojne doživeli na lastni koži, ključno prizadevanja za mir. Mir je stanje sožitja, razumevanja in sodelovanja. Njegov največji nasprotnik pa je sovraštvo, ki države in narode sveta peha v medsebojne oborožene spopade. Upamo, da bo Evropskim voditeljem v Ukrajinskem spopadu uspelo dokazati, da nasprotja med državami znajo in zmorejo reševati tudi po mirni poti.
Vsem vam čestitamo državni praznik- Dan upora proti okupatorju in vam voščimo veselo praznovanje današnjega in bližajočih se prvomajskih praznikov!

V torek 18.4.2023 so se v Gonjačah v Goriških Brdih sestali predstavniki vseh Območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo, ki tvorijo Pokrajinski odbor ZVVS Severnoprimorske. Na svoji 11. seji so z zadovoljstvom pozdravili ponovno prisotnost predstavnikov Območnega združenje iz Kanala, kar je pomenilo, da so v tem združenju uredili zaplete zaradi katerih je bilo začasno izključeno iz Zveze veteranov vojne za Slovenijo.
Med vsebinsko najpomembnejšimi temami so uvodoma sprejeli spremembe poslovnika pokrajinskega odbora, ki v njegovo delo ponovno vključuje veterane iz Kanala, poleg tega pa so določili, da na njegovih sejah praviloma sodelujejo predsedniki in sekretarji območnih združenj, v primeru njihove zadržanosti pa lahko tudi njuni namestniki.
Prisluhnili so predstavitvi letnih načrtov dela Območnih združenj ter obravnavali in sprejeli plan dela in finančni plan Pokrajinskega odbora ZVVS za leto 2023. V zvezi z informacijo o pomembnih dogodkih, ki jih bo letos organizirala Zveza veteranov, je bila oblikovana zahteva, da mora v prihodnje Zveza veteranov vsaj do meseca novembra poslati svoj datumsko opredeljen predlog aktivnosti, ki se bodo v naslednjem letu u izvajale na državnem nivoju tako, da bodo območna združenja v svojih planih dela to upoštevala.
Udeleženci so podprli namero, da se v počastitev 55 obletnice ustanovitve TO na Primorskem v Vili Vipolže v Brdih organizira vse primorska proslava. Ta bo 17.11.2023 s pričetkom ob 17. uri. Proslavo pripravlja OZ VVS Brda. Podobno kot za proslavo v Sežani se pričakuje, da bodo območna združenja prispevala nekaj sredstev za pokrivanje stroškov proslave.
Upoštevajoč dobre izkušnje iz zadnjega srečanja na Sabotinu, so se udeleženci dogovorili, da v torek 23.5.2023 pripravijo srečanje vseh vodstev območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo iz Severnoprimorske regije. Srečanje, za katerega bo vsako območno združenje prispevalo nekaj sredstev in  zagotovilo udeležbo svojih predstavnikov, bo potekalo na Kolovratu.
V zaključnem delu pa je beseda tekla o zaželenem sodelovanju območnih združenj predvsem z veteranskimi in domoljubnimi organizacijami, ki so članice KODVOS ter o pravilih nošenja veteranskih uniform. Kot se za Brda spodobi, pa so sejo zaključili tudi s kozarčkom rujnega.