VABLJENI V VELENJE NA VSESLOVENSKO SREČANJE VETERANOV IN ČASTNIKOV

Kot smo že najavili bo v soboto 17.9. 2022 v Velenju ob Velenjskem jezeru potekalo vseslovensko družabno srečanje veteranov in častnikov Slovenije, njihovih partnerjev in prijateljev.
Pričetek prireditve bo ob 11.00 uri, zaključek pa ob 15.00 uri.
Za zabavo bo poskrbel ansambel Veseli svatje.
Predviden je tehnični zbor Slovenske vojske in Policije, ki bosta izvedli tudi prikazne vaje. Zato se vse udeležence naproša, da poskrbijo za svojo varnost in upoštevajo navodila rediteljev in varnostnikov.

 

Za vse udeležence bo zagotovljena malica (boni), zagotovljena pa bo tudi druga gostinska ponudba.
Ob lepem vremenu bo možno tudi kopanje v jezeru.
Odhod iz Cerknega preko Idrije, Logatca bo ob 7.30 uri, povratek v Cerkno okoli 18.30 ure.
Glede na število prijav udeležencev bomo skušali organizirati avtobusni ali kombi prevoz.
Prispevek udeležencev za prevoz bo odvisen od števila udeležencev in bo znašal 15,00 do 20,00 EUR. ·
Zaželjeno je, da so udeleženci (tisti ki jih imajo) oblečeni v veteranske majice ali kape.
Vse, ki se nameravate udeležiti srečanja prosimo, da najkasneje do ponedeljka 12.9.2022 do 12. ure pošljete svojo prijavo na mail : franci.ferjancic@siol.net ali SMS na telefon 041475312.

Vljudno vabljeni in delite to vabilo tudi z vašimi prijatelji in znanci!

 

O POHODU PO KRIŽNI GORI IN SREČANJU NA BRKOVNIKU

Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno je v nedeljo, 4. septembra 2022 izpeljalo še en pohod in srečanje v okviru programa obujanja spomina na delovanje enot Teritorialne obrambe Idrija v času osamosvojitvene vojne v juniju in juliju leta 1991.
Tokratni pohod po območju Mrzlega loga in Križne gore nad Colom ter srečanje na domačiji na Brkovniku sta bila posvečeni spominu na delovanje dveh manjših enoti, ki sta se na tem območju zvrstili v času od 7.7. do 20.7.1991.
Prvi teden (7.-14.7.1991) je bil to samostojni vod za ognjeno podporo iz jurišnega odreda četne sestave, ki je nastal med vojno iz pripadnikov partizanskega bataljona, ki je bil prej v rezervi JLA. Večinoma so bili to fantje in možje s črnovrškega območja,
Drugi teden (14. do 20.7.1991) pa je bil tu del voda za ognjeno podporo iz 120. JOd vodne sestave, ki je deloval v okviru TO Idrija od leta 1984 dalje.
Na Brkovniku je bil položaj posadke z minometom 120 mm, ki je bil v prvih dneh vojne zaplenjen v skladišču JLA. Na domačiji Pri Kamplcu ob cesti iz Črnega vrha proti Ajdovščini pa je bila v pripravljenosti enota s protioklepnim orožjem.
Skupina petdesetih pohodnikov je od domačije pri Zgornjem Žgavcu do svojega cilja na Brkovniku ubrala nekoliko daljše poti mimo nekaterih zanimivosti, ki jih poleg lepe narave skriva Križna Gora. Z zanimanjem prisluhnili pripovedim Marka Mikuža, Ivana Rudolfa in Vlada Sedeja ob spomeniku na kraju nastanka besedila primorske himne, ob znamenju pri domačiji Zavrh, pri ruskem in grškem grobu ter na Špičastem vrhu.

Na razglednih senožetih pri domačiji na Brkovniku jim je Hubert Kavčič iz prve roke nazorno predstavil takratne bojne položaje, naloge, dogodke ter vzdušje med teritorialci. To je bilo v nekaterih trenutkih še vedno napeto kljub temu, da se je vojno stanje že zaključevalo.

 

Na domačiji je pohodnike pričakalo še okrog dvajset drugih udeležencev srečanja, ki so se pripeljali z avtomobili ali prišli sami po drugih poteh. Še posebej pa je celoten dogodek počastilo 32 pevk in pevcev Mešanega pevskega zbora dr. Frančišek Lampe pod vodstvom dirigentke Katje Bajec Felc. V okviru kasnejše spominske prireditve je zbor s slovensko in primorsko himno ter dvema domoljubnima pesmima ponovno izpričal svojo vrhunsko kvaliteto.
Po krajšem počitku, okrepčilu in ogledu priložnostne razstave fotografij iz časa osamosvojitvene vojne so vse udeležence srečanja pozdravili Jurij Kavčič in Vlado Sedej kot predstavnika organizatorjev, gospodar domačije Janko Bezeljak ter Jožko Člekovič, predsednik Pokrajinskega odbora ZVVS Severnoprimorske. V nadaljevanju sta takratna dogajanja predstavila v živo Rajko Gostiša in Hubert Kavčič preko zapisa pa Vinko Sedej.
Ob koncu prireditve so kot ob drugih podobnih priložnostih nekdanji teritorialci in Območno združenje veteranov izrazili zahvalo domačinom, ki so jih v času vojne kljub tveganju gostoljubno sprejeli pod svojo streho. Žal ni več gospe Frančiške Bezeljak, ki je bila v času vojne gostiteljica naših fantov Brkovniku in tudi ne gospe Katarine Habe, ki je gostila fante na domačiji pri Kamplcu. Ta je sedaj opuščena.

Tako sta lahko Jurij Kavčič kot predsednik območnega veteranskega združenja in Rajko Gostiša kot eden od nekdanjih poveljujočih na tem kraju, zahvalno listino izročila le sedanjemu gospodarju na Brkovniku Janku Bezeljaku, ki je dogodkom v času vojne prisostvoval kot trinajstleten fant. Obenem sta se mu zahvalila tudi za gostoljubje ob tokratnem srečanju.
Udeleženci pohoda in srečanja so se družili v zelo prijetnem, sproščenem vzdušju, k čemur je veliko prispevalo tudi izredno lepo vreme.
Zapisal: Vlado Sedej

DAN HRUMENJA MOTORJEV IN LETALSKIH UŽITKOV

V soboto 3. septembra 2022 je v letalski bazi Hinterstoisser v Zeltwegu v Avstriji potekal letošnji največji evropski letalski miting AIRPOWER22 pod geslom “Nad oblaki!”.
Letalski miting, ki ga organizirajo avstrijske oborožene sile skupaj s partnerjema Red Bullom in deželo Štajersko, si je ogledalo ogromno število gledalcev.

Med njimi je bil tudi poln avtobus častnikov, vojnih veteranov in drugih udeležencev, ki so v Zeltwig potovali v organizaciji Območnega združenja Zveze Slovenskih častnikov Idrija Cerkno in ob sodelovanju Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno.

 

V dobrih sedmih urah hrumenja letalskih motorjev ter različnih prikazov in letalskih vragolij v zraku, so si udeleženci ogledali okoli petintrideset letalskih prikazov in demonstracij avstrijskih letalskih sil, celotne flote Red Bullsa – Flying Bull s slovitim DC-6B ter mednarodnih vojaških akrobatskih skupin.

 

Med temi naj omenimo: Letalsko akrobatsko skupino Krila Oluje – Hrvaška (PC-9M); Patruille de Suisse – Švica (Northrop F-5 tiger); Flying Bulls – Avstrija (alpha jet), F-15 Demo Team Belgija, C-130 hercules, MiG-21 in drugi. Piloti teh skupin so z leti v formacijah od tri do devet letal skupaj, še posebej fascinirale gledalce.

 

Kot običajno je s svojim atraktivnim nastopom največ zanimanja in navdušenja gledalcev pritegnil nastop skupine Frecce Tricolori iz Italije (MB339PAN).

Dobre letalske spretnosti in pogum pilota, pa je v svojem nastopu predstavil tudi Pilatus Slovenske vojske PC-9M.

 

V zraku se pe predstavila tudi vrsta vojnih veteranov iz 2. svetovne vojne, kot so: Mustang, P-38, B25 Mitchel in prvi vojaški reaktivec Me-262. Prizorišče pa so preteli tudi že skoraj pozabljeni reaktivci, kot je švedski Draken, pa G-2 Galeb in MiG-15. Program je potekal neprekinjeno, organizacija je bila speljana brezhibno.

Na statičnem delu mitinga je bilo za ogled na voljo okrog 60 različnih letalnikov. Veliko zanimanja je bilo deležno Kitajsko transportno letalo Y-20, ki se je v Evropi predstavilo prvič. Bogata je bila tudi razstava civilnih razstavljavcev s področij letalske industrije, raziskav in poučevanja ter obsežen spremljevalni program na lokaciji letališča, vključno z muzejem vojaškega letalstva.

 

NALOGA VSEH NAS JE, DA SE OB NAŠEM VSAKODNEVNEM DELU ZAVZEMAMO ZA MIR IN SOŽITJE

Pohodnike in številne druge udeležence, ki so se v soboto 27.8.2022 udeležili tradicionalnega srečanja ranjencev, osebja ter prijateljev bolnic Franja in Pavla, ki je potekalo na Hudem polju, je kot slavnostni govornik nagovoril predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo general Ladislav Lipič.

Njegov nagovor v nadaljevanju objavljamo v celoti.

Spoštovani udeleženci današnje slovesnosti, spoštovane vojne veteranke in vojni veterani, pohodniki, pripadniki SV in SP, predsednik Zveze vojnih invalidov, borcev za vrednote NOB….

Danes imam priložnost spregovoriti na 39. srečanju spomina na prenos ranjencev iz partizanskih bolnišnic »Franja« in »Pavla« na partizansko letališče Nadlesk. Slovesnost je organiziralo Društvo vojnih invalidov Severno Primorske. Organizatorja današnje slovesnosti izpostavljam predvsem zato, da poudarim široko fronto organizacij civilne družbe, katere negujejo spomin na čas druge svetovne vojne, na zgodovinsko vlogo slovenske partizanske vojske in na čas, ko smo bili pomemben del zmagovite proti hitlerjevske koalicije in smo bili na pravi strani zgodovine. In v tej fronti so tudi vojni invalidi, ki so doživeli vso tragiko vojne in vse tisto, kar vojna za sabo pusti.
Danes se ponovno, že devetintridesetič, spominjamo tistega časa in vseh vojnih grozot. Spominjamo se bitk in bojev partizanov, spominjamo se požigov vasi in živih ljudi, spominjamo se izselitve in preselitve zavednih ljudi iz svojih domov v koncentracijska taborišča, spominjamo se vojnih grozot in vsega, kar vojne prinašajo. Vendar je današnja slovesnost nekaj posebnega, saj nam zgodovina partizanskega boja za svobodo naroda ponuja razmislek o humanem ravnanju in nam kaže na esenco, na bistvo ravnanja v najtežjih trenutkih, v katerih se lahko najde človek-vojak. Še posebej takrat, ko si v vojni vihri ranjen in prepuščen na milost in nemilost usodi. Toda zgodovina partizanskega boja nas ravno na tem pomembnem etičnem področju uči, kako pomembna je bila takrat skrb za ranjene soborce in kako edinstvena je bila organiziranost sanitetne službe v takratni partizanski vojski. V Evropi zelo težko najdemo podobne organizacijske rešitve v tistih težkih in hudih časih.
Spomnimo: med drugo svetovno vojno je na okupiranem slovenskem ozemlju delovalo več kot 120 partizanskih bolnišnic in med njimi tudi bolnišnica Pavla in Franja. Obsežni Trnovski gozdovi so že leta 1943, ko so bile še v vseh vaseh okupatorjeve postojanke, dajale zavetje ranjenim partizanom. Okupator, ki partizanstva ni priznaval za regularno vojsko, je ob pomoči domačih izdajalcev pobijal tudi ranjence in bolnike. Da bi ranjenci in bolniki bili obvarovani pred okupatorjevimi silami, so bolnišnice bile grajene v gozdovih, podzemnih jamah in drugih težko dostopnih krajih. Danes si, posebej mlajše generacije, težko predstavljajo, kako je takratna partizanska zaledna služba s pomočjo prebivalcev lahko oskrbovala bolnišnice s prehrano in posebej zdravili in sanitetnim materialom.
Posebno plemenito in tudi junaško dejanje je bilo opravljeno avgusta 1944, ko so zaradi možnosti nastanka druge fronte v Istri in pričakovanih večjih bojev v vodstvu partizanske vojske odločili v bolnišnicah Franji in Pavli pripraviti več prostora za morebitne nove ranjence in zato so se odločili težke ranjence poslati v Italijo. Začel se je legendarni prenos ranjencev na partizansko letališče Nadlesk in tega junaškega dejanja se spominjamo tudi danes in prepričan sem, da bo ta spomin ostal večen. Večen zaradi tega, ker je takratna generacija zaradi drznosti in od nje gnana napravila križ čez preteklost in se vrgla prihodnosti v naročje. Posvetila se je enemu cilju-skupni svobodi!
In ob koncu minulega stoletja smo takšno dejanje ponovno doživeli. Ponovno smo se vrgli prihodnosti v naročje ne da bi vedeli, kaj nas čaka. Vendar smo s takratnim zgodovinskim dejanjem sklenili ta zgodovinski lok slovenskega uporništva in si priborili svojo lastno, samostojno državo.
Zato je težko razumljivo nenehno ponavljanje nekaterih, da je bil upor zoper fašizem in nacizem nesmiseln in je povzročil veliko nepotrebnih žrtev, čemur bi se lahko izognili, kar pomeni, da bi na toplem počakali na konec vojne, saj bi za našo svobodo in prihodnost umirali drugi. Ali se tisti, ki o tem govorijo, danes, po pol leta vojne v Ukrajini vprašajo, zakaj je bil upor zoper fašizem in nacizem nesmisel, oborožen upor ukrajinskega naroda pa je kljub strahoviti premoči agresorja upravičen? In zakaj je bil naš upor leta 1990 in 1991 upravičen, upor zoper fašizem in nacizem leta 1941 pa ni bil? Ne nazadnje so cilji agresorjev v vseh primerih bili in so isti-zavzeti ozemlje in naravne vire, spremeniti ali celo uničiti kulturo, jezik in običaje. Naj ponovim: vsak narod ima pravico in dolžnost upreti se vsakemu, ki z oboroženim ali drugimi nasilnimi sredstvi ogroža našo varnost, svobodo in prihodnost. In zato bomo spomin na bitke in boje slovenskih partizanov in še posebej takšna junaška in človekoljubna dejanja, kot so se dogajala na teh prostorih, ohranjali v svojem spominu. In enako bomo ohranili spomin na izdajo in kolaboracijo tistih, ki so se pridružili okupatorju v njegovem zločinskem početju, kajti izdajo in kolaboracijo zaradi takratnih razmer lahko razumemo, ne moremo in ne smemo pa pozabiti!
In zaradi vsega navedenega veterani vojne za Slovenijo sodelujejo na letošnjem pohodu, ko poleg izročil iz NOB, ohranjajo tudi spomin na delovanje učne čete TO Idrija in delovanje Zbirnega centra za prebegle pripadnike JLA na Vojskem v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo.
Prav je, da povemo še nekaj besed o ukrajinsko-ruski vojni, kajti pred dnevi je minilo pol leta od začetka agresije ali, kot so jo poimenovali »specialne operacije« vojske Ruske federacije na suvereno državo Ukrajino. To je potrebno iz več razlogov, naj navedem dva in sicer:
-spori med državami v mednarodni skupnosti se ne rešujejo z uporabo sile, sploh ne vojaške, pač pa z razgovori, dogovori in predvsem diplomatskimi sredstvi. Zato je agresijo vojske RF, ne glede, kako so jo poimenovali, potrebno obsoditi in uporabiti vsa razpoložljiva diplomatska sredstva za njeno zaustavitev;
-in drug razlog je morda nekoliko sebičen, pa vendar: posledice te vojne bodo najbolj občutile evropske države in zaradi posledic bodo ne samo umirali ljudje, pač pa bodo posledice narekovale način in pogoje našega življenja še desetletja.
Besedo »posledice« sem namenoma ponovil dvakrat. Ponovil predvsem zaradi tega, ker nas je politična elita uspela zaslepiti in nihče več ne govori o vzrokih, pač pa se vsi ukvarjamo s posledicami. In v tej novi politični kulturi ali diskurzu smo pristali na to, da se nobena napačna politična odločitev ne kaznuje. Tako je tudi s to strahovito vojno, ki počasi prerašča v neomejeno uporabo sile in briše meje med državama, ki sta se spopadli. Razna dejanja, ki so bila še do včeraj označena kot teroristična, danes postajajo legitimno sredstvo boja za obrambo svoje države. Samo vprašamo se lahko, kdaj se bodo takšna dejanja razširila tudi na ozemlja tretjih držav.
Vse to vodi v navidezno brezvladje in ne zavedamo se, da v tem brezvladju zelo uspešno vladajo velike sile, ki so v ozadju vsake vojne in ukrajinsko-ruska ni nobena izjema. Počasi rušijo celotno varnostno arhitekturo predvsem Evrope, nad katero se odpira dežnik ZDA in jo počasi spreminjajo v odvisnico, kajti zavedajo se, da bi močne združene države Evrope s svojo lastno obrambno silo prevzele primat nad tehnološkim in demokratičnim razvojem zahoda. In da vojna v Ukrajini še ni dovolj, odpirajo novo krizno žarišče med Kitajsko in Tajvanom.
Spoštovani,
danes, ob vsem že povedanem, o herojskem času reševanja ranjencev in bolnikov v drugi svetovni vojni, njihovem prenosu iz skritih bolnišnic na skoraj neprehodnem terenu do letališča Nadlesk ter njihovem transportu z letali v Italijo, o vsakoletnem pohodu v spomin na navedene dogodke ter o največji nevarnosti za obstoj takšne Evrope, kakršno smo poznali do danes in v katero smo upravičeno ponosni vstopili, je čas, da spregovorimo o miru. Kajti človeštvo potrebuje mir in vsi tisti, ki so doživeli le delček grozot vojne, si ga nadvse želijo. Naloga vseh nas je, da se za mir in sožitje zavzemamo ob našem vsakodnevnem delu in tudi naše aktivnosti naj bodo usmerjene v ohranjanje spomina na vse, kar se je v naši burni in tudi krvavi zgodovini dogajalo.

OHRANJATI SPOMIN NA ČLOVEKOLJUBNA DEJANJA SLOVENSKIH PARTIZANOV

Dobra stotnija pohodnikov se je v soboto 27.8.2022  udeležila 39. pohoda po poteh prenosa ranjencev iz partizanskih bolnišnic Pavla in Franja.  Pohodnike, ki so se na pot podali iz Želina pri Cerknem so vodili vodniki Planinskega društva Idrija, dogodke iz narodnoosvobodilne in osamosvojitvene vojne pa je med potjo predstavil vojni veteran Vlado Sedej. Pohodnike iz smeri Zadloga je vodil vojni veteran Marko Mikuž. Pohodniki pa so na Vojsko prišli tudi iz Tihe doline na Predmeji.
Dogodek je namenjen ohranjanju spomina na največjo humanitarno akcijo v drugi svetovni vojni na naših tleh, ki se je odvijala avgusta leta 1944 in v kateri so borci IX. korpusa prenesli ranjence iz bolnišnic Franji in Pavla na partizansko letališče Nadlesk pri Starem trgu na Notranjskem.

Veterani vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno, ki  so tudi med organizatorji pohoda, udeležbo na pohodu posvečajo tudi spominu na delovanje Učne čete Teritorialne obrambe Idrija, ki je ob sodelovanju dela Zaščitnega voda, v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo 1991 v zbirnem centru 63. Območnega štaba Teritorialne obrambe Tolmin, na Vojskem skrbela za varnost prebeglih pripadnikov JLA.

Pohodniki in številni drugi udeleženci so se udeležili tradicionalnega srečanja ranjencev, osebja ter prijateljev bolnic Franja in Pavla, ki je potekalo na Hudem polju. Na spominski svečanosti, ki so jo počastili številni praporščaki veteranskih in domoljubnih organizacij, je udeležence pozdravil  predsednik Društva vojnih invalidov  Severnoprimorske Franc Anderlič, kot slavnostni govornik pa jih je nagovoril predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo general Ladislav Lipič. V naslednjem prispevku njegov nagovor v objavljamo v celoti. Svečanost se je nadaljevala s priložnostnim kulturnim programom.

V okviru dogodka sta potekali tudi spominska slovesnost ob odkritju  obnovljenega spominskega obeležja  Relejni kurirski postaji P-6 in spominska svečanost ob partizanskem grobišču na Vojščici.

 

 

Osrednja  in dobro obiskana spominska svečanost pa je potekala pri domu krajanov in gasilcev na Vojskem. Svečanosti so se ob prisotnosti praporščakov veteranskih in domoljubnih organizacij, pod  poveljstvom Jožeta Erjavca,  udeležili tudi predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman, ki je bil tudi slavnostni govornik, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo general Ladislav Lipič, župana občin Idrija in Cerkno Tomaž Vencelj in Gašper Uršič ter državni svetnik Bojan Režun.

Proslavo na Vojskem so glasbeno obogatile pevke ženskega pevskega zbora Kanomlja, Marjetka Popovski in Žan Podobnik, z  zgodbami pod skupnim naslovom »Kanc vajske« pa članice KUD Planika Vojsko. Svečanost se je zaključila s primorsko himno Vstajenje Primorske.