Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Združenje policijskih veteranskih združenj Sever, sta v soboto 17.5.2025 na Geometričnem središču Slovenije, v vasi Sp. Slivna na tradicionalni svečanosti obeležila dan vojnih veteranov 1991.
Prisotni so bili vojni veterani iz vse Slovenije, med njimi tudi delegacija OZ VVS Idrija Cerkno, katere je v uvodu pozdravil župan Litije Franci Rokavec.
Program prireditve je pripravil Ambrož Kvartič, dopolnjeval pa ga je kvartet trobil Policijskega orkestra.
Kot slavnostni govornik je udeležence svečanosti nagovoril predsednik ZVVS Ladislav Lipič.
Njegov nagovor si lahko preberete v nadaljevanju.
Spoštovane vojne veteranke in vojni veterani 91, spoštovani gospod župan, spoštovani predstavniki SV in SP, predstavniki domoljubnih in veteranskih organizacij….
Danes smo se ponovno, kot vsako leto ob našem skupnem prazniku, dnevu veteranov, zbrali na edinstveni točki naše domovine-geometričnem središču Slovenije. Ta kraj ni le matematična označba; je simbol enotnosti, središča, iz katerega izhaja moč naroda. In prav to enotnost in moč smo slovenski vojni veterani pokazali v najbolj odločilnih trenutkih naše zgodovine.
Pred 34 leti smo stopili skupaj-ne kot posamezniki, temveč kot narod. V času, ko se je svoboda še merila z orožjem in ko je bil mir privilegij, ne pravica. Naša generacija je s pogumom, požrtvovalnostjo in vero v pravičnost branila sanje o samostojni Sloveniji. Ponudila se nam je priložnost, bil je tudi splet mednarodnih okoliščin, da smo v relativno kratkem času in z malo žrtvami postali nacija. A dan veteranov ni namenjen samo in le spominu. Je tudi priložnost, da pogledamo v prihodnost.
Veterani nismo preteklost. Smo vez med včeraj in jutri. Smo opomin, kaj pomeni mir, zato, ker smo izkusili vojno. In smo opora družbi, v času, ko se svet ponovno sooča z nemiri, z nevarnostmi, ki niso vedno vidne, a so zato še toliko bolj zahrbtne.
Danes se vojna ne vodi le z orožjem, ampak tudi z informacijami, s prikritimi pritiski, s kibernetskimi napadi in z razkrojem vrednot. A čeprav so metode nove, ostaja naš klic enak: služiti miru, domovini in resnici!
Govorim o novih, drugačnih in zahtevnejših razmerah, v katerih živimo danes. Te razmere se spreminjajo zelo hitro, ne več v desetletjih, ampak v letih in mogoče celo v mesecih. Če sva s predsednikom Zveze policijskih veteranskih društev Sever dr. Časom govorila v minulih letih izmenjevaje na tem simbolnem prostoru o zapletenih domačih političnih in družbenih razmerah, je danes že bistveno drugače. Danes so mednarodne razmere takšne, na katere moramo vsakodnevno opozarjati, tudi iz razlogov, ki vplivajo in bodo še bolj vplivale na našo državo in na življenja vseh nas. Zato naloge, ki čakajo nas-vojne veterane-ne bodo lahke. Naj jih strnem v nekaj točk, ki jih vidim kot prioritete našega delovanja in sicer:
-ohranjati moramo spomin na osamosvojitveno vojno kot temelj državnosti, ne kot zgodovinsko zanimivost
-biti moramo vzor mladim-pokazati, da domoljubje ni prazna beseda, temveč tudi močno čustvo, ki nam govori, da zgodovinsko obdobje, v katerem smo imeli priložnost, čast in privilegij sodelovati, ni obložena miza, kjer si lahko vsak vzame tisti del, ki mu je všeč
-sodelovati moramo pri obrambi demokratičnih vrednot, tako doma kot v mednarodnem okolju, kajti Slovenija je širši del sveta in ko je ogrožen mir drugje, je ogrožen tudi pri nas
-veterani imamo znanje, izkušnje in predvsem neodvisnost duha. Nismo politična stranka, nismo interesna skupina. Smo vest naroda. Smo simbol samostojne in suverene slovenske države in naša vloga v osamosvojitveni vojni je pogosto razumljena kot ključna točka v zgodovini slovenskega naroda, kjer je ta prvič samostojno, brez tujih sil, obranil svojo odločitev o neodvisnosti. In zato smo dolžni opozarjati, ko mir ni več samoumeven, ko se resnica zamenjuje z manipulacijo in ko se razdor prikazuje kot svoboda govora.
Marsikaj od tega, kar sem povedal o vojnih veteranih, torej o nas samih, je izzvenelo lepo in temu bi dodal-tako bi moralo biti! Pa vendar je marsikaj drugače. Res smo ob državnih slovesnostih, ko praznujemo dogodke v procesu osamosvajanja, deležni prijaznih besed in ugotovitev, da brez nas ne bi bilo države. Naslednji dan se vse te izrečene besede pozabljene. Doživeli smo celo govore ob praznovanju dneva državnosti, da besede osamosvojitvena vojna, pripadniki TO, pripadniki milice, vojni veterani…sploh niso bile izrečene, na kar sva s predsednikom ZPVD sever opozorila v javnem pismu z naslovom Ob rob državnim proslavam. Večkrat sem v svojih javnih nastopih poudaril, da ne želimo privilegijev, pač pa spoštljiv odnos do vseh tistih, ki so in ki smo branili svojo domovino v različnih zgodovinskih obdobjih. Danes o marsičem, tudi o vojnih veteranih, odločajo mladi uradniki in uradnice, ki takratnih dogodkov niso doživeli in velikokrat je njihov odnos do priprave različnih odločitev njihovim nadrejenim popolnoma uradniški, birokratski, skorajda omalovažujoč. Tako je tudi z zakonom o vojnih veteranih, katerega spremembe poskušamo uveljaviti že več kot desetletje.
Zaradi takšnega odnosa redko kdo danes razume, kaj naša domovina dolguje tistim, ki so ji služili. Njihova-naša ljubezen do domovine je bila neomajna, bili so pripravljeni žrtvovati življenje, svoj dom in družino. Vse za domovino, ki jih je rodila in vzgajala, da so domoljubje razumeli kot čustvo in čustvovanje. Danes pogosto živijo in umirajo tiho, v samoti s svojo družino in celo sramoti. Redki so doživeli čast in slavo, bogastva nikoli.
Tudi zato, in predvsem zato, moramo vojni veterani ohranjati svoj ponos in negovati vrednote, kot so tovarištvo, solidarnost in medsebojno spoštovanje. Pa to ne velja samo za vojne veterane, pač pa tudi za domoljube, ki med številnimi vrednotami negujejo spomin na posamezna zgodovinska obdobja, kot je bilo obdobje bojev za severno mejo, uporništvo tigrovcev in bojev slovenskih partizanov zoper fašizem in nacizem ter tudi osamosvojitveno vojno. Samo takšne vrednote bodo ohranile možnost našega delovanja in uresničevanja našega poslanstva, kajti rek, da »denar in oblast kvarita človeka« je še kako resničen.
Spoštovani, letos mineva 35 let od dveh pomembnih dogodkov, v katerih smo sodelovali tako pripadniki TO kot slovenske milice ali natančneje tudi delavci takratnih republiških sekretariatov za obrambo in republiškega sekretariata za notranje zadeve. Ravno v tem času, med 15. in 18. majem 1990 se je poskušalo TO odvzeti orožje in jo na ta način onesposobiti za oboroženo obrambo njene samostojnosti. O tem času in dejanjih je bilo v minulem desetletju prelitega največ političnega črnila, osebnih obračunavanj in obtožb. Ampak pomembno je nekaj drugega-pomembno je, da smo se takrat uprli in ta upor je kasneje rodil idejo o obrambno vojaški in varnostni organizaciji, ki je kasneje bila poimenovana MSNZ. Danes se želim zahvaliti vsem, ki ste takrat stopili v bran dejstev, kakršna so v resnici bila. Dejstvu, da TO ni bila razorožena in dejstvu, da sta TO in milica skupaj opravila zgodovinsko nalogo. Na eni od minulih slovesnosti tu na tem mestu sem dejal, »da sta dve enakovredni veji enega drevesa dajali senco, skozi katero ni prodrlo nobeno neželeno oko. Zato bodimo danes ponosni tako na »zeleno kot tudi modro vejo, kajti brez ene ali druge bi se to drevo gotovo posušilo in odmrlo.«
Spoštovane veteranke in veterani 91, današnji dan je praznik poguma. A naj bo tudi praznik odgovornosti. Čas je, da ponovno stopimo v ospredje-tokrat ne s puško, ampak z besedo, zgledom, s sodelovanjem. Naj bo naš prispevek še naprej branilec vrednot, za katere smo se borili leta 1991.
Ob koncu mi dovolite, da v imenu nas vseh izrečem čestitke ob našem skupnem prazniku, dnevu SV. Zakaj tudi našem? Predvsem zato, ker je SV naslednica TO. Gradili smo jo iz obsega in strukture TO, ki je skupaj z milico zmagala v vojni za Slovenijo in z ogromnimi napori, entuziazmom, medsebojnim sodelovanjem in spoštovanjem ter tovarištvom gradila to TO vse do njenega preimenovanja v SV. Ob izrečeni čestitki pa še moja osebna želja, da bi se tega zavedali tako pripadniki SV kot tudi njeni politični voditelji-vedno in povsod, kajti danes so pred našo SV posebni izzivi in zaželimo jim, da jih bodo premagovali v pogojih miru!
Zato srečno, SV!
In srečno, drage veteranke in veterani, naj ne bo nikoli pozabljeno! In spoštujmo svojo državo in imejmo radi svojo domovino!
Povzeto po: www.zvvs.si