V torek 10.11.2026 uri je v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija potekal dobro obiskan literarno-domoljubni večer s predstavitvijo knjige mag. Darka Repenška »Usodni rafal«.
Dogodek je v sodelovanju z Mestno knjižnico in čitalnico Idrija in Društvom veteranov Sever Severne Primorske, pododbor Idrija Cerkno, pripravilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno.
Po pozdravnih besedah Tine Močnik, direktorice knjižnice, Jurija Kavčiča, predsednika veteranskega združenja in Vladimirja Drobniča, predsednika pododbora društva Sever, se je z avtorjem knjige mag. Darkom Repenškom pogovarjal Marijan Platiše iz OZVVS Idrija Cerkno, ki je usmerjal razpravo o vsebini knjige, njenem nastajanju ter zgodovinskem ozadju.
Pogovor je intoniral zapis Vinka Möderndorferja v uvodniku knjige, v katerem pravi »Pred sabo imamo knjigo, ki ponovno odpira prastaro vprašanje človeštva: Kaj je resnica? Ali še bolje: Zakaj je resnica med politiki tako nezaželena?« Avtor je v svoji zanimivi predstavitvi iskal odgovor na to vprašanje. Zlasti pa je osvetlil ključne poudarke iz vsebine knjige ter njegovo raziskovalno delo in osebne motive za pisanje. Ker je bil avtor kot tedanji inšpektor milice udeleženec dogajanja v tisti noči, je navzočim doživeto orisal tudi dogodke, katerim je bil priča in, ki so ga zaznamovali za vedno.
Knjiga, ki je izšla v založbi Policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana in razkriva pretresljivo zgodbo, ki se odvija v vojni za samostojno Slovenijo 1991, osebne drame in družbene refleksije. Rdeča nit resnične zgodbe je smrt miličnika Stanka Straška, ki je bil s strani pripadnika Teritorialne obrambe, ubit pri Filozofski fakulteti v Ljubljani v noči z 29. na 30. junij 1991 in, ki je je iste noči tudi sam podlegel strelom pri stavbi Smelta v Ljubljani. To je bila noč v kateri je v Skupščini Republike Slovenije potekalo tajno izredno zasedanje delegatk in delegatov in na katerem se je o tem tragičnem dogodku govorilo vse mogoče, samo resnica ne. To je povzročilo kasnejše netočne, neresnične in tudi zlonamerne interpretacije tega dogodka. Celo vprašanje, ali je bil ta uboj naročen?
Kljub tragičnemu dogodku, ki ga opisuje knjiga, je neizpodbitno dejstvo, da so se med osamosvojitveno vojno 1991 miličniki in teritorialci borili skupaj za isti cilj, da kot oborožena sila komaj nastale države, tudi z orožjem obranijo njeno neodvisnost in suverenost. Osamljeni primeri neuravnovešenega in samovoljnega ravnanja posameznikov, ki so pripeljali do opisane tragedije, tega dejstva ne smejo in ne morejo omadeževati.
Kot je v uvodni besedi še zapisal Vinko Möderndorfer: »Darko Repenšek je do konca objektiven. Bralca ne prepričuje, samo niza dokaze. Resnica naj se izlušči sama.« Ali se bo, bo pokazal čas?

Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno, Območnega združenja borcev za vrednote NOB Idrija – Cerkno in Območnega združenja slovenskih častnikov Idrija – Cerkno smo v nedeljo 8.11.2026, v sodelovanju z nekaterimi krajani že šesto leto zapored pripravili pohod po Idrijskih Krnicah.
Ta je vsebinsko povezan s praznikoma, ki sta aktualna v teh dneh – dnevom suverenosti in dnevom spomina na mrtve. Člani lovske družine Jelenk Spodnja Idrija pa so nam omogočili svečan in prijeten zaključek pohoda v njihovi koči.
Dan spomina na mrtve je priložnost za obisk obeležij, ki pričajo o žrtvah, tudi civilnih, v boju proti okupatorjem v času druge svetovne vojne.
V tej in tudi v osamosvojitveni vojni leta 1991, ki se je pri nas končala brez žrtev, so prebivalci teh krajev in tisti, ki jih je na to območje zanesla bojna pot, prispevali svoj delež h končnemu cilju – suverenosti Slovenije, ki jo od leta 2014 obeležujemo z državnim praznikom na dan 25. oktobra. Zato je ta praznik upravičeno tudi njihov.
Šestnajst pohodnikov je prehodilo dobrih dvanajst kilometrov dolgo krožno pot od lovske koče na vrh Jelenka, nato mimo Hladnika, Rjavca in Kogeja do Pekla ter nato čez Rupo mimo Sedeja čez Grič in Pancalo nazaj do lovske koče.
Ob poti smo se seznanili z nekaterimi dogodki in pričevanji iz zgodovine teh krajev.
V prvem in zadnjem delu pohoda smo se srečali s ostanki vojaških objektov okrog vrha Jelenka, na Griču in v Pancali. Vse to so v letih pred drugo svetovno vojno, v času rapalske meje, zgradili Italijani, da so lahko tu postavili topove, usmerjene proti takratni kraljevini Jugoslaviji.
Krutih dogodkov med drugo svetovno vojno smo se spomnili ob spominskih obeležjih trem ustreljenim članom družine Močnik pod Jelenkom, pobitim in sežganim petim domačinom in bolničarki pri Rjavcu, padlima aktivistoma pri Kogeju, padlemu rešitelju okrevališča v Peklu Pavletu Tušarju, pobitim šestim ranjencem na Rupi, sanitetni postaji št. 2 in okrevališču št. 2 Bolnice Pavla v Peklu ter dvema mučenima in obglavljenima partizanoma pri Sedeju.
Od središča Krnic do lovske koče smo prehodili del območja, na katerem so se med osamosvojitveno vojno od 4. do 20. julija leta 1991 zadrževale enote teritorialne obrambe občine Idrija v pripravljenosti, da bi bojno delovale v primeru prodora nasprotnika na to ozemlje.
Na celi poti smo lahko z zadovoljstvom ugotavljali, da vas živi, gospodarsko napreduje in se pomlajuje, da je lepo urejena in da postaja vedno bolj znana po svojih posebnih izdelkih in storitvah. Na domačiji pri Hladniku so nas, kot vsako leto, člani družine pobudnika pohoda Danila Carlija tudi lepo pogostili. Žal že drugič brez pokojnega Janeza Kende, ki nam je tu pripovedoval svoje spomine na dogodke iz vojne, ki jo je doživljal še kot otrok.
V lovski koči so nas prijatelji lovci in veterani pričakali s toplim zavetjem, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Okrepčali smo se z dobrotami Lojzke z Kala in še nekaj časa obsedeli na svečanem ter prijetnem druženju.
Osrednji del tega je bil nagovor Jurija Kavčiča, predsednika Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno.
V povezavi z nedavnim praznovanjem dneva suverenosti je podal prikaz dolge in tudi
krvave poti do suverenosti slovenske države, ki se je dokončno vzpostavila z odhodom zadnjega vojaka JLA s slovenskega ozemlja 25.10.1991. Zaključil pa je z ugotovitvijo:
” Že v naslednjih mesecih, letih,.. se je z zapiranjem tovarn, prodajo bank tujcem in vstopom tujcev v lastništvo naših podjetij suverenost pričela krhati “.
V povzetku tega, kar smo videli in slišali med potjo, je vodja pohoda Vlado Sedej poudaril pomen prispevka prebivalcev teh krajev k doseganju suverenosti Slovenije. Ohranili so slovenstvo v času pod italijansko okupacijo, podpirali so in se žrtvovali za narodnoosvobodilni boj med drugo svetovno vojno ter pomagali pripadnikom teritorialne obrambe med osamosvojitveno vojno. V zadnjem času pa zgledno skrbijo za razvoj vasi, ohranitev skupnosti in medsosedske pomoči. Zato jim gre zahvala in poklon kot pravim domoljubom, tako kot tudi tistim, ki jih je sem zanesla bojna pot z namenom osvoboditve domovine in zagotovitve samostojnosti ter suverenosti Slovenije.
Razšli smo se z občutkom, da smo preživeli lep dan, poln novih spoznanj in tudi izzivov za razmisleke. Tudi o tem, kaj bi se človeštvo lahko naučilo iz zgodovine, a se ne.
Tudi tokrat smo bili enotnega mnenja, da bomo pohod v takšni ali podobni obliki ponovili. Prihodnje leto že sedmič..

Tekst: Vlado Sedej
Fotografije: Rajko Gnezda

Med vojnimi veterani v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno, je ob Dnevu spomina na mrtve, veliko misli posvečeno tistim, ki so pred nami ustvarjali podobo današnjega sveta, ki so začrtali ali zaznamovali naše življenje in nam v naših srcih pustili neizbrisen pečat. Do njih nas vodi čut hvaležnosti za vsa dela, ki so jih pokojniki opravili.

Tudi s prisotnostjo na komemoracijah na pokopališčih v Cerknem in v Idriji sta se delegaciji Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno, z društvenim praporom in s polaganjem cvetja, poklonili spominu na umrle in padle za obranitev naše domovine.

Delegacije Območnega združenja, pa so podobno kot v minulih letih, tudi letos pred Dnevom spomina na mrtve, obiskale pokopališča in na grobove pokojnih članov Območnega združenja položile cvet spoštljivega spomina ter v zahvalo za njihovo delo na poti, ki smo jo prehodili skupaj.

Vabimo vas na predstavitev knjige mag. Darka Repenška, »Usodni rafal«, ki bo v torek 10.11.2026 ob 18,00 uri, v pritličnih prostorih Mestne knjižnice in čitalnice Idrija, Ulica Svete Barbare 4-5 v Idriji.
Knjiga “Usodni rafal” razkriva pretresljivo zgodbo, ki se odvija v obdobju vojne za Slovenijo 1991, osebne drame in družbene refleksije. Rdeča nit resnične zgodbe je smrt miličnika Stanka Straška, ki je bil v noči z 29. na 30. junij 1991 ubit pri Filozofski fakulteti v Ljubljani, ko je v Skupščini Republike Slovenije potekalo tajno izredno zasedanje delegatk in delegatov. V javnosti pa so krožile govorice, da so Ljubljano napadli specialci JLA… Dogajanje v zvezi s tem umorom je bilo dolga leta ovito v tančico skrivnosti in nemalokrat zlorabljeno že takrat…
Avtor Darko Repenšek, je bil kot inšpektor Milice udeleženec dogajanja v tisti noči. Z izjemnim občutkom za podrobnosti in pripovedno močjo oriše dogodke, ki so zaznamovali posameznike in skupnost ter odpira pomembna vprašanja o resnici, odgovornosti in spominu.

Pogovor z avtorjem bo vodil Marijan Platiše.

Po predstaviti bo knjiga tudi naprodaj.

Veseli bomo Vaše prisotnosti na skupnem druženju, v katerem se bomo skozi literarni pogled in poglobljeni razmislek posvetili delu slovenske zgodovine, v katerem so slovenski organi za notranje zadeve, predvsem Milica (danes Policija) in pripadniki Teritorialne obrambe odigrali eno najpomembnejših vlog.

V spomin na 35. letnico osamosvajanja, sta Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza Policijskih veteranskih društev Sever v črtrtek 29.10.2026, pripravili okroglo mizo na temo odhoda vojske JLA iz Slovenije ter logističnih izzivov tedanje TO pri prevzemu bojne tehnike, skladišč, vojašnic in drugega vojaško tehničnega materiala.
Okrogla miza je potekala v sodelovanju s Fakulteto za pomorstvo in promet v Portorožu, ki je prijazno ponudila svoje prostore za udeležence.
Med udeleženci dogodka je bila tudi delegacija Območnega združenja ZVVS Idrija Cerkno.
V uvodu sta vse prisotne pozdravila predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič, kot gostitelj omizja ter dekan Fakultete za pomorstvo in promet dr. Peter Vidmar. Le ta je izrazil še posebno zadovoljstvo ob našem obisku in poudaril potrebo po prenosu in ohranjanju spomina na tedanje dogodke, še posebej takšno, kjer so bili prisotni avtentični udeleženci tedanjega dogajanja.
Na okrogli mizi so sodelovali (navajamo njihove tedanje funkcije):
Mag. Boris Žnidarič, poveljnik skupine za vodenje operativne akcije umika JLA iz Republike Slovenije
Janko Sever, načelnik UNZ Koper
Dr. Tomaž Čas, prodekan Višje šole za notranje zadeve
Ladislav Lipič, pomočnik poveljnika 7. PŠTO VŠP za zaledje
Franci Knaflič, namestnik poveljnika skupine za vodenje operativne akcije umika JLA iz RS
Cveto Kravanje, pomočnik poveljnika 4. PŠTO Južna primorska za zaledje
Omizje je povezoval doc. dr. Branimir Furlan.
V pogovoru z udeleženci smo skušali osvetliti čas med 18. julijem 1991 in sprejemom Brionske deklaracije ter 25.10.1991 dnem, ko je JLA končno za vedno zapustila ozemlje Slovenije.
Odločitev o umiku v roku treh mesecev je zagotovo pomenila olajšanje v politiki in javnosti. Ali je to pomenilo tudi olajšanje v TO in milici, saj je bilo v tem času obilo nalog, ki jih je bilo potrebno izvršiti. Ves čas je nad glavami visela tudi možnost eskalacije spopadov. Prav tako je bila na slovenski strani izražena želja, da v čim večji možni meri zadržimo del bojne tehnike, ki jo bi lahko uporabili kasneje.
Tako pogajalska skupina, kot tudi skupine na nižjih nivojih so se soočale z izzivi načrtovanja aktivnosti v zvezi z umikom.
Ne gre spregledati dejstva, da je ob koncu odhoda JLA na slovenskih železnicah ostalo 583 vagonov napolnjenih z vojaško opremo. Za vso to količino opreme je morala poskrbeti logistika tedanje TO, kar zagotovo ni bilo lahko. Vagone je bilo potrebno čim prej izprazniti, da so lahko šli v normalno uporabo. Prav tako je bilo potrebno prevzeti na desetine vojaških objektov in nenazadnje skoraj 8.000 vojaških stanovanj.
Ob koncu je bil poudarek tudi na sedanjem času in poziv prihajajočim generacijam, da moramo za varovanje naše suverenosti poskrbeti sami.
Tekst povzet po www.zvvs.si