Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno, Združenje borcev za vrednote NOB Idrija – Cerkno, Območno združenje slovenskih častnikov Idrija – Cerkno, Lovska družina Jelenk Spodnja Idrija in Krajevna skupnost Krnice – Masore vabijo na pohod po Idrijskih Krnicah pred dnevom spomina na mrtve in ob dnevu suverenosti.
Pohod bo potekal v soboto, 24. oktobra 2026.
Pohod je bil doslej izpeljan v zadnjih letih že petkrat. Zaradi dobrega odziva udeležencev je postal tradicionalen. Razširil se tudi krog organizatorjev.
Izhodišče pohoda bo pri Lovski koči pod Jelenkom ob 8:00 uri. Priporočamo, da se zaradi omejenega prostora za parkiranje dogovorimo za skupne prevoze z avtomobili iz Spodnje Idrije. V ta namen se zberemo na parkirišču Rotomatike med 7:30 in 7:45 uro.
Pohod bo potekal izpred Lovske koče na vrh Jelenka, mimo Hladnika in Erjavca, h Kogeju, v Pekel, do spomenika na Rajdi, čez Kal do Sedeja, nato čez Grič nazaj v Lovsko kočo. Pot nas bo vodila mimo spominskih obeležij žrtvam med drugo svetovno vojno, deloma pa tudi po območju, kjer so med osamosvojitveno vojno delovale enote Teritorialne obrambe občine Idrija. V odvisnosti od vremenskih razmer in želja udeležencev so možna manjša odstopanja od predvidene trase. Hoje bo za 4 do 5 ur, postankov pa za 2 do 3 ure.
Ob zaključku pohoda bo v koči ob 16. uri krajša slovesnost v počastitev dneva suverenosti 25.10. in v spomin na prizadevanja, boje ter žrtve, ki so bile potrebne zanjo.
Za malico in pijačo po poti poskrbi vsak sam iz nahrbtnika, v koči pa nas bo čakalo toplo okrepčilo. Prispevek za topel obrok s pijačo je 10 EUR.
Udeležba je na lastno odgovornost.
Prijave (zaradi števila obrokov) čimprej, najkasneje do četrtka 22.10.2026 do 14. ure. Naslov za prijave ter informacije je Vlado Sedej, telefon: 041 360 840, e-naslov: vlado.sedej@gmail.com.
V primeru slabega vremena bo pohod prilagojen razmeram ali odložen na 8.11.2026 ali odpovedan. Udeleženci, ki bodo prijavljeni, bodo o tem po potrebi obveščeni najkasneje do petka do 12. ure.
Prijazno vabljeni.

V soboto 17.10.2026 vas OZ VVS Idrija Cerkno vse ljubitelje pohodništva in domoznanstva, prijazno vabi na pohod z Lajš (Velikega vrha) – 881 m n.m.v. v Cerkno.
Pohod, katerega bo vodil Vlado Sedej, bo po potekal po lepih razglednih predelih Cerkljanske, po vsebini pa bo posvečen predvsem ohranitvi spomina na delovanje enot Teritorialne obrambe na tem območju med osamosvojitveno vojno leta 1991 in na partizanska smučarska tekmovanja v januarju leta 1945.
Udeleženci se bodo ob 7.30 zbrali pred Cerkljanskim muzejem in se z osebnimi avtomobili odpeljali čez Kladje do strelišča na Lajšah, kjer bo tistega dne dopoldne, za strelce potekalo tradicionalno strelsko urjenje v organizaciji Območnega združenja slovenskih častnikov Idrija – Cerkno.
Po pozdravnih nagovorih se bomo pohodniki odpravili proti Kladju in nato skozi vas Planina v Cerkno. Nezahtevne hoje, pretežno navzdol, bo s postanki vred za 3 do 4 ure.
Okrog 13. ure bo v Cerknem Pr’ Štruklju pripravljena skupna malica za strelce in pohodnike. Prispevek za malico z eno pijačo bo 10€.
Po zaključku pohoda bo zagotovljen prevoz voznikov po avtomobile, ki bodo parkirani na Lajšah.
Če kdo zjutraj ne bi imel sam zagotovljenega prevoza do Cerknega, naj to sporoči ob prijavi. Zaželeno je, da se glede prevoza po možnosti povežete strelci in pohodniki.
Prijave za pohod so do četrtka, 15.oktobra. Prosimo, da ob prijavi navedete ali bi želeli tudi malico ali ne.
Naslov za prijave na pohod in dodatne informacije je Vlado Sedej, tel.: 041 360 840, ali e – naslov: vlado.sedej@gmail.com.
Prijave za strelsko urjenje izključno z SMS sporočilom na 040 662 206 (Matevž Rijavec) oz. preko e-pošte matevz.rijavec33@gmail.com do srede 14.10.2026 do 12. ure.
Časovnica se lahko delno spremeni, o čemer boste prijavljeni naknadno obveščeni. v primeru slabega vremena bomo določili rezervni termin.
Vsi udeleženci se prireditev udeležijo na lastno odgovornost.

Vabljeni, zanimivo bo!

Včeraj 2.10.2026, je v dvorani glasbene šole v Cerknem, v počastitev praznika občine Cerkno, potekala slavnostna seja občinskega sveta.
Na slovesnosti, ki so se je udeležili občinski svetniki, letošnji nagrajenci ter predstavniki ustanov in javnega življenja na Cerkljanskem, je zbrane uvodoma nagovoril župan Gašper Uršič ter izpostavil nekatere že uresničene uspehe in izzive, ki še čakajo Cerkljansko.

Na svečanosti je občina, kot se sicer zgodi na vsaki dve leti, podelila tudi Bevkove nagrade in Bevkovo priznanje ter naziv častnega občana, s katerimi se je poklonila posameznikom in skupinam, ki bogatijo življenje Cerkljanske in njeno ime ponesejo daleč čez meje domačih krajev.
Naziv častnega občana občine Cerkno je prejel Miha Butara, polkovnik slovenske vojske in častni predsednik Zveze slovenskih častnikov.
Kot so v obrazložitvi med drugim zapisali predlagatelji, je Miha Butara izjemno zaslužen za promocijo občine Cerkno, saj je 29 let vodil Organizacijski odbor spominske smučarske prireditve Partizanske smučine – Cerkno ’45 in v vseh teh letih od 1997 dalje ne le prispeval k ohranitvi spomina na smučarke tekme, temveč tudi k širitvi zavedanja o tem dogodku v veteranskih vrstah, med mladimi ljudmi in v širši javnosti.
Prizadeval si je za širjenje zavedanja o partizanskih smučarskih tekmah v veteranskih vrstah, zato je na tekme poleg članov ZZB NOB uspel privabiti pripadnike Teritorialne obrambe Primorske in Slovenske vojske, člane Zveze Veteranov vojne za Slovenijo, Policijskega veteranskega društva Sever, Zveze slovenskih častnikov in Združenja slovenskih gornikov iz vse Slovenije.
Pri usmerjanju dela organizacijskega odbora je stremel k poudarjanju spominskih vsebin prireditve ter k prenašanju izročil partizanske olimpijade na mlade. Zato so v sklopu Partizanskih smučin vseskozi pripravljali tudi veleslalomska tekmovanja osnovnošolcev iz cerkljanske in sosednjih osnovnih šol. Mladi iz Osnovne šole Cerkno pa so s svojimi nastopi pomembno bogatili tudi slavnostne akademije, s katerimi se od leta 2019 ohranja zgodovinski spomin na partizanske smučarske tekme v Cerknem.
Leta 2020 se je na pobudo Miha Butara uresničila tudi ideja o filmski obdelavi zgodbe o partizanski olimpijadi v Cerknem. V igrano dokumentarnem filmu »Partizanske smučine Cerkno ’45« je scenarist in režiser Dušan Moravec postavil svojevrsten spomenik partizanskim smučarskim tekmam in dal pomemben prispevek k ohranjanju spomina nanje.
Leta 2025, ko je minilo 80 let od partizanske olimpijade, je bilo še posebej slovesno, saj je organizacijski odbor pod vodstvom g. Butara, povezal številne izvajalce in kar s 14 dogodki in prireditvami, ki so poleg Cerknega in Črnega Vrha, potekali tudi v Idriji, v Poljčah, v Planici, v Mariboru in v Tržiču, izdatneje obeležil ter osvetlil zgodovinski, vojaški, narodnobuditeljski in športni pomen medvojne partizanske olimpijade ter vedenje o tem dogodku ponesel v širši slovenski in mednarodni prostor.
Iskrene čestitke Miha!

V nedeljo 13. septembra smo člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno izpeljali že 11. srečanje in pohod pripadnikov nekdanjega 120. jurišnega odreda TO Idrija. S tem smo se vključili tudi v obeleževanje 35. obletnice samostojnosti Slovenije.
Na svečanosti je bilo prvič podrobneje predstavljeno delovanje tako imenovane intervencijske skupine, ki je bila kot najbolj udarni del odreda sestavljena iz osmih mladih prostovoljcev na Gorah 2. julija 1991.

Nekdanji član intervencijske skupine Marko Bolčina je udeležencem prebral zapisane spomine tedanjega poveljnika te skupine Igorja Grošlja.
Njegov zapis v nadaljevanju objavljamo v celoti.

Spoštovani!
Pisal se je torek, 2. julija 1991. Za nami so bile neprespane noči ter nadaljevanje in zaostrovanje agresorjevih aktivnosti. Ta je načrtoval, da bo s tankovsko enoto na Vrhniki prebil blokade na klancu proti Logatcu. Poveljstvo Jurišnega odreda TO Občine Idrija je izdalo ukaz, da se oblikuje intervencijski vod. Določen sem bil za komandirja, vodila sva ga skupaj z namestnikom poveljnika odreda. Pri posvetovanju o tem, kateri soborci bi bili najprimernejši za sodelovanje v tej nalogi, sem predlagal, da se kot enota organiziramo pripadniki generacije, ki smo kot tankisti opravili redno služenje vojaškega roka v JLA. Prepričan sem namreč bil, da bomo tako zahtevni nalogi lahko kos le tisti, ki smo že imeli izkušnje s tanki in oklepnimi enotami. Zavedal sem se tudi, kako šibek je lahko tank v naših hribih in da ima posadka zadetega tanka zelo kratkotrajno možnost za preživetje. Ocenil sem, da ni dobro, da bi v Hotedršico odšlo večje število borcev. Tako je padla odločitev, da bomo v zahtevni akciji sodelovali štirje pripadniki intervencijskega voda ter namestnik komandirja odreda.
Napočil je čas za premik na položaj v Hotedršico. Med potjo smo se ustavili v Godoviču, kamor so nam kolegi pripeljali pet raket Zolja za boj proti tankom. Tega orožja niti sam niti moji tovariši nismo poznali. Zato smo se takoj poučili, kako se raketa uporabi in na kaj vse je treba paziti, da ne bi prišlo do poškodb med njeno morebitno uporabo. Sledil je premik na dogovorjeno lokacijo med Godovičem in Hotedršico. Pregledali smo teren, da bi našli najbolj primerno mesto za čakanje oklepnih enot JLA, če bi te prebile blokado na vrhniškem klancu. Zavzeli smo položaj nad regionalno cesto, ki bi ob morebitnem posredovanju proti tankom omogočal tudi najvarnejši in najhitrejši umik nazaj proti Godoviču. Po zasedbi položaja je namestnik odreda dal zadnje navodilo in ukaz, da ne smemo nikomur, bodisi vozilu bodisi osebi, dovoliti naprej. Odločitve so bile tako hitre, da ni bilo časa pomisliti niti na civiliste in domačine. Po premlevanju mogočega razpleta ter čakanju, kaj se bo zgodilo na Vrhniki, smo se dogovorili za zbirno mesto, kamor bi se umaknili, če bi bilo treba. Za rezervni položaj smo določili žago v Godoviču. S seboj smo imeli tudi osebno orožje, malenkost hrane ter potrebno količino vode, saj je bilo vreme resnično poletno. Vroče pa nam je bilo tudi pri srcu zaradi napetosti, kajti vse bolj ko se je bližal večer, bolj so se slišale gosenice tankov ter njihovi motorji. Ta hrup se je ob rahlem pihanju vetriča zelo dobro slišal.
Sledila je prva nevšečnost. Iz smeri Hotedršice se je približeval oranžen fičo. Kaj storiti? Ukaz je bil jasen – od tu naprej ne sme nihče. Približali smo se cesti ter zaustavili vozilo, v njem pa mati s tremi otroki. Na vprašanje »Kam?«, mati odgovori: »Otroke moram nujno peljati do Godoviča.« Mi pa odločno: »Od tu naprej ne sme nihče. Vrnite se nazaj domov, na varno!« Mati nato še vedno vztraja, otroci pa jo le preplašeno gledajo in sprašujejo, če smo pravi vojaki. Pri svojem navodilu smo vztrajali z vso resnostjo. Mati je tako dojela, da mimo nas res ne bo šlo, obrnila avto ter se z otroki odpeljala nazaj proti Hotedršici.
Sledila sta večer in noč, ki smo ju prebili na položaju. Doživeli smo marsikaj, med drugim tudi to, da so prijatelja oklale ose. Pomagali smo mu z obkladki vode in hladne zemlje. Ja, bilo je kar napeto, bi rekli danes, ko se spominjamo teh težkih, a ključnih julijskih dni 1991.
Po stresni noči čakanja, kaj se bo zgodilo v Logatcu in na Vrhniki, je prišlo jutro. Namestnik komandirja odreda nas je v jutranjih urah 3. julija 1991 obvestil, da so tankovske enote uspešno zaustavili že na klancu pred Logatcem. Tako smo se lahko počasi pripravili za umik proti Godoviču. Povedal nam je tudi, da je z župnikom v Godoviču dogovorjeno, da se bomo v tamkajšnjem župnišču lahko oprhali.
Po vrnitvi v Godovič smo se res ustavili pri župniku. Poleg tega, da nam je omogočil, da smo se (končno) lahko oprhali, nam je pripravil tudi obilen zajtrk. Mortadela, svež kruh in tako dobra kava, da mi še danes zadiši. To ostane, to so lepi spomini, ki jih obujamo s prijatelji, s katerimi smo bil takrat skupaj.
Po končani akciji in neprespanih nočeh so nekateri odšli domov počivat. Nekaj pa se nas je odločilo, da ostanemo skupaj še naprej. Odšli smo proti Črnemu Vrhu, kjer smo ostali in prespali noč v takratnem hotelu Bor. Naslednje dni smo opravili premik do lovske koče na Krekovšah. V njej smo bili nekaj dni. Čakali smo na morebitne nove zahtevne naloge. S kolegom sva medtem do Potoč pri Ajdovščini odpeljala kombi, ki je ostal brez zavor, da so ga tam popravili. Preostali soborci so poskrbeli tudi za šolsko streljanje, in sicer na Vojskem pod Hudournikom, ter za čiščenje orožja, če bi ga bilo treba še kdaj uporabiti.
Tako so minili težki dnevi julija 1991, ki nam jih nikakor ni žal. Nasprotno, doživeli smo veliko izkušnjo, ki smo jo hkrati čutili tudi kot dolžnost.
Na koncu bi se rad zahvalil vsem takratnim soborcem, s katerimi smo dobro sodelovali in prispevali nekaj malega k temu, kar imamo danes. Prav tako bi se rad zahvalil vsem ljudem, ki so nas v takratnih nepozabnih dneh radi sprejeli medse in nam tako ali drugače pomagali.

Pri Pomniku miru na Cerju, bo v soboto, 26. septembra 2026, ob 11. uri, ob Mednarodnem dnevu miru, potekalo tradicionalno Vseslovensko zborovanje za mir.  Mir ni samoumeven. Je vrednota, ki jo ohranjamo z razumevanjem preteklosti, odgovornostjo do prihodnosti in zavedanjem, da se mir začne pri vsakem izmed nas.
Slavnostni govornik bo mag. Valentin Hajdinjak, minister za obrambo Republike Slovenije, sledil pa bo poklon praporščakov Združenja veteranskih organizacij KoDVOS. Slovesnost bo spremljal kulturni program.
Program prireditve:
slavnostni govor: mag. Valentin Hajdinjak, minister za obrambo Republike Slovenije
poklon praporščakov Združenja veteranskih organizacij KoDVOS
nastop Trobilnega kvinteta Policijskega orkestra
nastop solistke Tjaše Fajdiga
nastop pianista Blaža Pahorja
nastop Mladinskega pevskega zbora Kras Opatje selo
nastop dijakov Gimnazije Nova Gorica
nastop MN Dance Company
Scenarij, režija in vodenje prireditve: Mateja Rosa.
Vljudno vabljeni!