Mnogo prezgodaj nas je zapustil član, vojni veteran Iztok Čar iz Spodnje Idrije, ki je v 67 letu starosti izgubil boj s težko boleznijo.
Iztok je Slovenijo nosil v svojem srcu, zato je leta 1991 zelo dobro vedel, zakaj je bil zraven. Samostojna Slovenija zanj ni bila le želja, ampak cilj, za katerega se je bil pripravljen tudi osebno angažirati in nekaj narediti.
Bil je pripadnik voda za protidiverzantsko delovanje Teritorialne obrambe Idrija. Na zunaj je deloval kakor lep, nežen mlajši moški, v sebi pa je bil klen Slovenec z veliko začetnico, brezkompromisen do sebe s trdo – neuničljivo voljo. Bil je človek akcije, vedno pripravljen pomagati, stopiti zraven in narediti, kar je bilo treba. Predvsem pa je bil tovariš na mestu – človek, na katerega si se lahko zanesel. Če je bil Iztok zraven, si vedel, da nisi sam.
Tudi v vseh letih pozneje se je član OZ VVS Idrija Cerkno redno udeleževal srečanj nekdanjih pripadnikov enote.. To je samo potrjevalo, koliko so mu pomenili skupni dogodki, spomini in vezi, ki so se med nami spletle leta 1991.

Bil je in ostal pravi tovariš v orožju – Kot je sam dejal: Krieg kammeraad !
Takšnega se ga bomo njegovi soborci trajno spominjali.

Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 13. avgusta 2026 ob 12:00 uri na pokopališču v Idriji. Žara pokojnika bo na dan pogreba od 10 ure dalje v Ahacovi vežici.

Družini in njegovim svojcem izrekamo iskreno sožalje!

Petek 30.7.2026 je bil za soborca in prijatelja Valterja Jermola iz OZ VVS Gornje Posočje vesel in pomemben dan. Po večletni hudi bolezni, ki ga je prikovala na posteljo in invalidski voziček, se je s stopniščnim dvigalom iz stanovanja v prvem nadstropju, prvič varno zapeljal na dvorišče svoje stanovanjske hiše. Novo vgrajeno dvigalo mu bo omogočilo lažji dostop do rednih zdravstvenih obravnav in lažje zadovoljevanje njegovih vsakodnevnih življenjskih potreb.
Kot pravi Valter, je dvigalo tako kot si ga je želel in zamislil ter povsem zadovoljuje njegove potrebe. Njegov nasmeh ob zadovoljstvu na poskusni vožnji z dvigalom, pove več kot nešteto zapisanih besed v zahvalo vsem darovalcem in organizatorjem akcije.
Ta dan pa je bil pomemben tudi za vojne veterane 1991. Z dobavo in vgradnjo stopniščnega dvigala se je udejanjil namen solidarnostne akcije zbiranja sredstev, ki jo je koncem leta 2025 na pobudo OZ VVS Idrija Cerkno in ob podpori Zveze veteranov vojne za Slovenijo in predsednika Ladislava Lipiča, sprožil Pokrajinski odbor ZVVS Severnoprimorske.
Zbiranje solidarnostne pomoči, ki je potekala preko Rdečega križa Idrija, se je uradno zaključila 31.1.2026, vendar so donatorji lahko sredstva v ta namen darovali tudi po preteku tega datuma. V akcijo se je vključilo okoli 140 donatorjev, o čemer smo podrobneje že poročali. Za sodelovanje oziroma darovanje sredstev so organizatorji poleg vojnih veteranov uspeli pridobiti tudi Valterjeve sosede, znance, nekatera društva in podjetja. Solidarnostno zbrana sredstva bodo zadoščala za pokritje vseh stroškov nabave in vgradnje stopniščnega dvigala.
Za izdelavo in zlasti za vgradnjo dvigala je bilo potrebno predhodno razrešiti kar nekaj konstrukcijskih problemov ter izdelati nekaj prilagoditev na stopnišču stanovanjske hiše, zato je dobava in vgradnja trajala nekoliko dalj časa.
To kar so nosilci akcije: Jure, Jože, Marijan in ostali izpeljali, se morda komu ne zdi nič posebnega. Vendar je to velik projekt tako za Valterja in njegovo družino, kot tudi za vojne veterane, saj so dokazali da poleg proslav in srečanj znajo in zmorejo organizirati in izpeljati tudi kaj več. Držali so besedo. Z vgradnjo dvigala so izpolnili dano obljubo Valterju in donatorjem, katerim gre za njihovo velikodušnost in darovana sredstva velika zahvala.
Ob vsem zapisanem, pa je uspešno izpeljana solidarnostna akcije ponovno pokazala tudi na notranjo povezanost članstva veteranskih organizacij, ki dokazuje, da kot posamezniki niso pozabili na svoje soborce in tovariše iz časov osamosvajanja, ko so stali drug ob drugem in se hrabrili ter, da v osebni stiski še vedno lahko računajo eden na drugega.

Na kraju, kjer je pred petintridesetimi leti odločnost pripadnikov Teritorialne obrambe, milice in domačinov omogočila miren prevzem skladišča JLA brez žrtev in uničenja, so se zbrali neposredni udeleženci dogodkov 1991, veteranke in veterani, predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij, Slovenske vojske in Policije ter številni gostje, med njimi: podpredsednik Zveze vojnih veteranov Slovenije Jožko Člekovič, podpredsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever podpredsednik Angel Vidmar, župan Občine Kobarid Marko Matajurc, podžupan občine Tolmin Tomaž Štenkler, poveljnik 6. Teritorialnega polka Slovenske vojske polkovnik Miran Rožanc, komandir policijske postaje Tolmin Boris Zorko.
Med udeleženci je bila tudi delegacija OZ VVS Idrija Cerkno, v kateri so bili tudi nekdanji načelnik 63. Območnega štaba TO Tolmin Edi Golob in člana Območnega štaba Marijan Platiše in Darko Mavrič, ki je pri vojaški akciji zavzetja skladišča tudi neposredno sodeloval.
Poseben pozdrav je bil namenjen tudi nekdanjemu poveljniku straže skladišča JLA na Šentviški Gori Emirju Ahmiću. Organizatorji in zbrani so z veliko spoštovanja poudarili njegovo odgovorno odločitev iz leta 1991, ki je pomembno prispevala k temu, da je predaja skladišča potekala mirno, brez žrtev in brez uničenja. Njegovo ravnanje ostaja simbol odgovornosti, človečnosti in poguma.
Slovesnost se je začela s postrojem praporščakov veteranskih organizacij in slavnostnim dvigom zastave Republike Slovenije ob zvokih državne himne.
Po uvodnem pozdravu predsednika Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Gornje Posočje so zbrane nagovorili: Jožko Člekovič, podpredsednik Zveze vojnih veteranov Slovenije, Angel Vidmar, podpredsednik Zveze policijskih veteranskih društev ter Tomaž Štekler, podžupan Občine Tolmin.
Osrednji govor je imel neposredni udeleženec dogodka Silvo Hrovat, ki je predstavil okoliščine zavzetja skladišča orožja in materialno-tehničnih sredstev JLA ter poudaril, da je bil uspeh dosežen predvsem zaradi odgovornosti, medsebojnega zaupanja in enotnega delovanja vseh sodelujočih.
Ob tem je spomnil, da zgodovinski dogodki živijo le toliko časa, dokler jih ohranjamo v spominu in jih prenašamo na mlajše rodove. Prav iz te želje se je pred leti porodila in udejanjila pobuda za postavitev spominskega obeležja na kraju dogodkov.
Vrhunec slovesnosti je bila predstavitev knjige »Zavzetje skladišča orožja in MTS JLA na Šentviški Gori – dejanje odgovornosti in enotnosti«, ki jo je izdalo OZ VVS Gornje Posočje. Knjiga je nastala kot rezultat večletnega zbiranja gradiva, pogovorov z neposrednimi udeleženci ter raziskovanja arhivskih virov. Njena vrednost ni le v opisu dogodkov, temveč predvsem v ohranjanju osebnih pričevanj ljudi, ki so leta 1991 soustvarjali zgodovino.
Slovesnost je s svojim nastopom obogatil pevski zbor z izvedbo domoljubnih pesmi, ki so s svojo vsebino dodatno poudarile spoštljivo in slovesno vzdušje. Posebno mesto v programu so imeli učenci Podružnične šole Šentviška Gora pod vodstvom učiteljice Erike Laharnar. S prisrčnim kulturnim nastopom in simboličnim napisom SLOVENIJA so obiskovalcem sporočili, da spomin na osamosvojitev ni namenjen le preteklosti, temveč tudi prihodnosti.
Pomemben del programa je bila podelitev plaket in priznanj posameznikom ter organizacijam, ki so pomembno prispevali k uspešni izvedbi nalog na Šentviški Gori leta 1991 oziroma danes skrbijo za ohranjanje zgodovinskega spomina.
Po zaključku uradnega dela slovesnosti je sledilo druženje v Gallusovi dvorani, kjer so veterani, domačini in gostje obujali spomine na dogodke iz leta 1991.
Naj spomin na dogodek iz Šentviške Gore ostane živ – ne le v knjigah in fotografijah, temveč predvsem v ljudeh, ki bodo tudi prihodnjim rodovom pripovedovali zgodbo o pogumu, odgovornosti in enotnosti slovenskega naroda.

Povzeto po zapisu Silva Hrovata
Foto Radovan Lipušček

V 79 letu starosti nas je za vedno zapustil naš dolgoletni član, vojni veteran Alfonz Rudolf.
Alfonz Rudolf se je rodil leta 1946 v Zadlogu. Po končani osnovni šoli se je v Litostrojski šoli v Ljubljani izučil za strugarja. Po nekaj letih se je vrnil v Črni Vrh in se zaposlil v podjetju Avtoprevoz v Idriji, kjer je kot zelo sposoben strugar delal vse do svoje upokojitve.
Iz rednega služenja vojaškega roka je prišel kot vojaški starešina. V osamosvojitveni vojni za Slovenijo leta 1991 je sodeloval kot teritorialec. Zavzeto in odgovorno je opravljal dolžnost komandirja oddelka v sestavi Jurišnega odreda četne sestave Teritorialne obrambe Idrija.
Aktivno je sodeloval tudi v domačem kraju. Vrsto let je bil član Prostovoljnega gasilskega društva Črni Vrh. Zavzeto pa je deloval tudi v organih Krajevna skupnost Črni Vrh.
Družini in njegovim svojcem izrekamo iskreno sožalje!

Na svečanosti v Cerknem, ki je v počastitev Dneva državnosti potekala v torek 23.6.2026, je udeležence kot slavnostni govornik nagovoril Angel Vidmar, podpredsednik ZVPD Sever in predsednik PVD Sever Severnoprimorske.

V nadaljevanju njegov nagovor objavljamo v celoti.

Danes direktor policijske uprave Nova Gorica, pa čeprav si je želel priti ne more biti z nami. Saj veste poklic policista prinese včasih nepredvidene dogodke in obveznosti. Kljub temu direktor gospod Robert Berginc hvala vam za vašo pripravljenost. Čakamo vas ob naslednjem dogodku.
Spoštovani učenci osnovne šole Cerkno in vaši učitelji, spoštovani ravnatelj šole, cenjeni gospod župan, dragi kolegi soborci in prijatelji, cenjeni praporščaki ne samo veteranskih ampak tudi drugih civilno družbenih organizacij in društev, spoštovani naših policisti godbeniki, ki nas pogosto spremljajo na naših slovesnostih, cenjeni vsi zbrani, občanke in občani.
Moj pozdrav je bil malo daljši, upam, da nisem koga prezrl ali spregledal. Bil pa je daljši s točno določenim namenom. Tudi pred 35 leti smo bili vsi skupaj tako kot danes, takrat v obrambi samostojne Slovenije. Danes pa da obeležimo razglasitev in 35. obletnico samostojne in neodvisne države Slovenije, ki smo jo skupaj uspešno obranili. Danes smo skupaj za počastimo ta naš skupni praznik, da obudimo spomin, da pogledamo malo nazaj v preteklost, predvsem pa da se zazremo v prihodnost. Ta prihodnost je namenjena predvsem našim mladim. Prav zaradi tega sem naše mlade učenke in učence osnovne šole Cerkno pozdravil najprej. Veterani smo veseli in zadovoljni, če lahko naše izkušnje naše vedenje o dogodkih v času osamosvojitve Slovenije, ki smo jih neposredno doživeli delimo z vami mladimi. Še malo imamo časa, da vam lahko neposredni udeleženci dogodkov v času osamosvajanja Slovenije neposredno povemo, kaj in kako se je dogajalo v letih pred razglasitvijo samostojne Republike Slovenije in seveda v vojni za obrambo naše samostojnosti.
Še zdaleč si ne domišljamo, da smo bili mi tisti veterani 91 edini, ki imamo zasluge za samostojno Slovenijo obsegajočo takšno, kot jo poznamo danes in o kateri se upam spoštovani učenci veliko učite. Različna so bila obdobja predvsem v 20 stoletju, kjer so se Slovenci s puško v roki pa tudi s peresom, besedo in pesmijo borili za obstoj slovenstva na tem našem prelepem koščku Evrope. Ta naša domovina ni velika, številčno nismo veliki, smo pa tako kot so mnogi pesniki in pisatelji napisali srčen, vztrajen in klen narod. Veterani združeni v koordinacijo domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije. Ta združuje organizacije, ki negujejo spomin na Maistrove borce za severno mejo, na Tigrovce, na partizanski boj, slovenske častnike in invalide, tiste, ki so v bojih za slovenski narod izgubili zdravje in seveda nas veterane iz leta 1991, nasprotujemo in obsojamo neprenehne delitve. Jugoslovanska in slovenska partizanska vojska je bila priznano del zavezniške zmagovite koalicije v drugi svetovni vojni, ki je porazila največje zlo nacizem in fašizem. Ogromno žrtev je bilo potrebno ohranitev in obrambo slovenstva in slovenske zemlje. Ne podcenjujmo in ne žalimo ljudi, borcev za domovino različnih obdobij. Še posebno ne žalimo spomina na žrtve, ki so padli ali bili umorjeni samo zato, ker so bili Slovenci in so se borili za svobodo z mislijo domovino in molitvijo na ustih. Tu bi morali narediti piko.
Veste spoštovani zbrani, pogosto poslušam, berem in glej ga zlomka v nekaterih tekstih in pod nekaterimi fotografijami pred imeni ali pod fotografijami so napisani ne akademski ali drugi nazivi, temveč naziv osamosvojitelj, in takrat postanem nejevoljen.
Sprašujem se; kdo si lahko prisvoji naziv OSAMOSVOJITELJ. Sam menim, da prav nihče v tej naši domovini ni ne večji in ne manjši osamosvojitelj. Mogoče se večkrat ponavljam, vendar moram ponovno poudariti: ni bolj ali manj zaslužnih vsakdo je na dolžnosti v obrambnih strukturah ali kot občan naredil, prepričan sem vse, prav vse, kar je bilo v njegovi moči in pristojnosti, za osamosvojitev Slovenije vključno z aktivnostmi v osamosvojitveni vojni. A sem sam, kot komandir postaje milice v Ajdovščini, na območju katere je bilo v času osamosvojitvene vojne veliko naši nasprotnikov pripadnikov JA, veliko vojaških objektov in skladišč večji osamosvojitelj, kot komandir milice v Cerknem. Niti na kraj pameti mi ne pade, bi rekli starejši, da bi tako razmišljal. Zahvala gre prav vsakemu. Ali si gospa Adela, ki je stanovala v hiši nad nami, ko je sprejela v njeno hišo v hrambo orožje milice ne zasluži vsega spoštovanja, mogoče bolj kot tisti ki si pripenjajo različne titule.
Ali si vsega spoštovanja ne zasluži vodja banke v Idriji, ki je v bančni trezor skrila orožje. Takih zgodb in takšnih pogumnih posameznikov, ki so pomagali enotam milice in enotam teritorialne obrambe je veliko. Veliko je bilo pogumnih mož in žena v vrstah teritorialne obrambe, milice, civilnih strukturah, zdravstvu, civilni zaščiti, brez katerih tudi tisti iz kleti Cankarjevega doma ne bi mogli storiti veliko. Če ljudje ne bi čutili enako, če ne bi delovali za isti cilj, bi: pa ne bom nič olepševal, tiste domnevne osamosvojitelje polovili kot zajce.
Naj zaključim tako kot se za praznik tudi spodobi.
Naj bo prihajajoči dan državnosti vedno praznik ponosa, hvaležnosti in zavedanja, da smo Slovenci takrat, ko stopimo skupaj, sposobni velikih dejanj.
Hvala vam da ste prisluhnili mojim razmišljanjem. Učenci hvala vam, da vsako leto obogatite to našo skupno prireditev. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste se danes zbrali.
Čestitke ob prazniku dnevu državnosti !
Srečno vsem vam in srečno moja draga domovina Slovenija.