Na svečanosti v Cerknem, ki je v počastitev Dneva državnosti potekala v torek 23.6.2026, je udeležence kot slavnostni govornik nagovoril Angel Vidmar, podpredsednik ZVPD Sever in predsednik PVD Sever Severnoprimorske.
V nadaljevanju njegov nagovor objavljamo v celoti.
Danes direktor policijske uprave Nova Gorica, pa čeprav si je želel priti ne more biti z
nami. Saj veste poklic policista prinese včasih nepredvidene dogodke in obveznosti. Kljub temu direktor gospod Robert Berginc hvala vam za vašo pripravljenost. Čakamo vas ob naslednjem dogodku.
Spoštovani učenci osnovne šole Cerkno in vaši učitelji, spoštovani ravnatelj šole, cenjeni gospod župan, dragi kolegi soborci in prijatelji, cenjeni praporščaki ne samo veteranskih ampak tudi drugih civilno družbenih organizacij in društev, spoštovani naših policisti godbeniki, ki nas pogosto spremljajo na naših slovesnostih, cenjeni vsi zbrani, občanke in občani.
Moj pozdrav je bil malo daljši, upam, da nisem koga prezrl ali spregledal. Bil pa je daljši s točno določenim namenom. Tudi pred 35 leti smo bili vsi skupaj tako kot danes, takrat v obrambi samostojne Slovenije. Danes pa da obeležimo razglasitev in 35. obletnico samostojne in neodvisne države Slovenije, ki smo jo skupaj uspešno obranili. Danes smo skupaj za počastimo ta naš skupni praznik, da obudimo spomin, da pogledamo malo nazaj v preteklost, predvsem pa da se zazremo v prihodnost. Ta prihodnost je namenjena predvsem našim mladim. Prav zaradi tega sem naše mlade učenke in učence osnovne šole Cerkno pozdravil najprej. Veterani smo veseli in zadovoljni, če lahko naše izkušnje naše vedenje o dogodkih v času osamosvojitve Slovenije, ki smo jih neposredno doživeli delimo z vami mladimi. Še malo imamo časa, da vam lahko neposredni udeleženci dogodkov v času osamosvajanja Slovenije neposredno povemo, kaj in kako se je dogajalo v letih pred razglasitvijo samostojne Republike Slovenije in seveda v vojni za obrambo naše samostojnosti.
Še zdaleč si ne domišljamo, da smo bili mi tisti veterani 91 edini, ki imamo zasluge za samostojno Slovenijo obsegajočo takšno, kot jo poznamo danes in o kateri se upam spoštovani učenci veliko učite. Različna so bila obdobja predvsem v 20 stoletju, kjer so se Slovenci s puško v roki pa tudi s peresom, besedo in pesmijo borili za obstoj slovenstva na tem našem prelepem koščku Evrope. Ta naša domovina ni velika, številčno nismo veliki, smo pa tako kot so mnogi pesniki in pisatelji napisali srčen, vztrajen in klen narod. Veterani združeni v koordinacijo domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije. Ta združuje organizacije, ki negujejo spomin na Maistrove borce za severno mejo, na Tigrovce, na partizanski boj, slovenske častnike in invalide, tiste, ki so v bojih za slovenski narod izgubili zdravje in seveda nas veterane iz leta 1991, nasprotujemo in obsojamo neprenehne delitve. Jugoslovanska in slovenska partizanska vojska je bila priznano del zavezniške zmagovite koalicije v drugi svetovni vojni, ki je porazila največje zlo nacizem in fašizem. Ogromno žrtev je bilo potrebno ohranitev in obrambo slovenstva in slovenske zemlje. Ne podcenjujmo in ne žalimo ljudi, borcev za domovino različnih obdobij. Še posebno ne žalimo spomina na žrtve, ki so padli ali bili umorjeni samo zato, ker so bili Slovenci in so se borili za svobodo z mislijo domovino in molitvijo na ustih. Tu bi morali narediti piko.
Veste spoštovani zbrani, pogosto poslušam, berem in glej ga zlomka v nekaterih tekstih in pod nekaterimi fotografijami pred imeni ali pod fotografijami so napisani ne akademski ali drugi nazivi, temveč naziv osamosvojitelj, in takrat postanem nejevoljen.
Sprašujem se; kdo si lahko prisvoji naziv OSAMOSVOJITELJ. Sam menim, da prav nihče v tej naši domovini ni ne večji in ne manjši osamosvojitelj. Mogoče se večkrat ponavljam, vendar moram ponovno poudariti: ni bolj ali manj zaslužnih vsakdo je na dolžnosti v obrambnih strukturah ali kot občan naredil, prepričan sem vse, prav vse, kar je bilo v njegovi moči in pristojnosti, za osamosvojitev Slovenije vključno z aktivnostmi v osamosvojitveni vojni. A sem sam, kot komandir postaje milice v Ajdovščini, na območju katere je bilo v času osamosvojitvene vojne veliko naši nasprotnikov pripadnikov JA, veliko vojaških objektov in skladišč večji osamosvojitelj, kot komandir milice v Cerknem. Niti na kraj pameti mi ne pade, bi rekli starejši, da bi tako razmišljal. Zahvala gre prav vsakemu. Ali si gospa Adela, ki je stanovala v hiši nad nami, ko je sprejela v njeno hišo v hrambo orožje milice ne zasluži vsega spoštovanja, mogoče bolj kot tisti ki si pripenjajo različne titule.
Ali si vsega spoštovanja ne zasluži vodja banke v Idriji, ki je v bančni trezor skrila orožje. Takih zgodb in takšnih pogumnih posameznikov, ki so pomagali enotam milice in enotam teritorialne obrambe je veliko. Veliko je bilo pogumnih mož in žena v vrstah teritorialne obrambe, milice, civilnih strukturah, zdravstvu, civilni zaščiti, brez katerih tudi tisti iz kleti Cankarjevega doma ne bi mogli storiti veliko. Če ljudje ne bi čutili enako, če ne bi delovali za isti cilj, bi: pa ne bom nič olepševal, tiste domnevne osamosvojitelje polovili kot zajce.
Naj zaključim tako kot se za praznik tudi spodobi.
Naj bo prihajajoči dan državnosti vedno praznik ponosa, hvaležnosti in zavedanja, da smo Slovenci takrat, ko stopimo skupaj, sposobni velikih dejanj.
Hvala vam da ste prisluhnili mojim razmišljanjem. Učenci hvala vam, da vsako leto obogatite to našo skupno prireditev. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste se danes zbrali.
Čestitke ob prazniku dnevu državnosti !
Srečno vsem vam in srečno moja draga domovina Slovenija.









OZ VVS Idrija Cerkno je pripravljalo pohod »po poteh enot Teritorialne obrambe« od Godoviča do Idrije in 11. spominsko srečanje pripadnikov nekdanjega 120. jurišnega odreda TO Idrija na domačiji Na pesku nad Godovičem.