Na kraju, kjer je pred petintridesetimi leti odločnost pripadnikov Teritorialne obrambe, milice in domačinov omogočila miren prevzem skladišča JLA brez žrtev in uničenja, so se zbrali neposredni udeleženci dogodkov 1991, veteranke in veterani, predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij, Slovenske vojske in Policije ter številni gostje, med njimi: podpredsednik Zveze vojnih veteranov Slovenije Jožko Člekovič, podpredsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever podpredsednik Angel Vidmar, župan Občine Kobarid Marko Matajurc, podžupan občine Tolmin Tomaž Štenkler, poveljnik 6. Teritorialnega polka Slovenske vojske polkovnik Miran Rožanc, komandir policijske postaje Tolmin Boris Zorko.
Med udeleženci je bila tudi delegacija OZ VVS Idrija Cerkno, v kateri so bili tudi nekdanji načelnik 63. Območnega štaba TO Tolmin Edi Golob in člana Območnega štaba Marijan Platiše in Darko Mavrič, ki je pri vojaški akciji zavzetja skladišča tudi neposredno sodeloval.
Poseben pozdrav je bil namenjen tudi nekdanjemu poveljniku straže skladišča JLA na Šentviški Gori Emirju Ahmiću. Organizatorji in zbrani so z veliko spoštovanja poudarili njegovo odgovorno odločitev iz leta 1991, ki je pomembno prispevala k temu, da je predaja skladišča potekala mirno, brez žrtev in brez uničenja. Njegovo ravnanje ostaja simbol odgovornosti, človečnosti in poguma.
Slovesnost se je začela s postrojem praporščakov veteranskih organizacij in slavnostnim dvigom zastave Republike Slovenije ob zvokih državne himne.
Po uvodnem pozdravu predsednika Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Gornje Posočje so zbrane nagovorili: Jožko Člekovič, podpredsednik Zveze vojnih veteranov Slovenije, Angel Vidmar, podpredsednik Zveze policijskih veteranskih društev ter Tomaž Štekler, podžupan Občine Tolmin.
Osrednji govor je imel neposredni udeleženec dogodka Silvo Hrovat, ki je predstavil okoliščine zavzetja skladišča orožja in materialno-tehničnih sredstev JLA ter poudaril, da je bil uspeh dosežen predvsem zaradi odgovornosti, medsebojnega zaupanja in enotnega delovanja vseh sodelujočih.
Ob tem je spomnil, da zgodovinski dogodki živijo le toliko časa, dokler jih ohranjamo v spominu in jih prenašamo na mlajše rodove. Prav iz te želje se je pred leti porodila in udejanjila pobuda za postavitev spominskega obeležja na kraju dogodkov.
Vrhunec slovesnosti je bila predstavitev knjige »Zavzetje skladišča orožja in MTS JLA na Šentviški Gori – dejanje odgovornosti in enotnosti«, ki jo je izdalo OZ VVS Gornje Posočje. Knjiga je nastala kot rezultat večletnega zbiranja gradiva, pogovorov z neposrednimi udeleženci ter raziskovanja arhivskih virov. Njena vrednost ni le v opisu dogodkov, temveč predvsem v ohranjanju osebnih pričevanj ljudi, ki so leta 1991 soustvarjali zgodovino.
Slovesnost je s svojim nastopom obogatil pevski zbor z izvedbo domoljubnih pesmi, ki so s svojo vsebino dodatno poudarile spoštljivo in slovesno vzdušje. Posebno mesto v programu so imeli učenci Podružnične šole Šentviška Gora pod vodstvom učiteljice Erike Laharnar. S prisrčnim kulturnim nastopom in simboličnim napisom SLOVENIJA so obiskovalcem sporočili, da spomin na osamosvojitev ni namenjen le preteklosti, temveč tudi prihodnosti.
Pomemben del programa je bila podelitev plaket in priznanj posameznikom ter organizacijam, ki so pomembno prispevali k uspešni izvedbi nalog na Šentviški Gori leta 1991 oziroma danes skrbijo za ohranjanje zgodovinskega spomina.
Po zaključku uradnega dela slovesnosti je sledilo druženje v Gallusovi dvorani, kjer so veterani, domačini in gostje obujali spomine na dogodke iz leta 1991.
Naj spomin na dogodek iz Šentviške Gore ostane živ – ne le v knjigah in fotografijah, temveč predvsem v ljudeh, ki bodo tudi prihodnjim rodovom pripovedovali zgodbo o pogumu, odgovornosti in enotnosti slovenskega naroda.

Povzeto po zapisu Silva Hrovata
Foto Radovan Lipušček

V 79 letu starosti nas je za vedno zapustil naš dolgoletni član, vojni veteran Alfonz Rudolf.
Alfonz Rudolf se je rodil leta 1946 v Zadlogu. Po končani osnovni šoli se je v Litostrojski šoli v Ljubljani izučil za strugarja. Po nekaj letih se je vrnil v Črni Vrh in se zaposlil v podjetju Avtoprevoz v Idriji, kjer je kot zelo sposoben strugar delal vse do svoje upokojitve.
Iz rednega služenja vojaškega roka je prišel kot vojaški starešina. V osamosvojitveni vojni za Slovenijo leta 1991 je sodeloval kot teritorialec. Zavzeto in odgovorno je opravljal dolžnost komandirja oddelka v sestavi Jurišnega odreda četne sestave Teritorialne obrambe Idrija.
Aktivno je sodeloval tudi v domačem kraju. Vrsto let je bil član Prostovoljnega gasilskega društva Črni Vrh. Zavzeto pa je deloval tudi v organih Krajevna skupnost Črni Vrh.
Družini in njegovim svojcem izrekamo iskreno sožalje!

Na svečanosti v Cerknem, ki je v počastitev Dneva državnosti potekala v torek 23.6.2026, je udeležence kot slavnostni govornik nagovoril Angel Vidmar, podpredsednik ZVPD Sever in predsednik PVD Sever Severnoprimorske.

V nadaljevanju njegov nagovor objavljamo v celoti.

Danes direktor policijske uprave Nova Gorica, pa čeprav si je želel priti ne more biti z nami. Saj veste poklic policista prinese včasih nepredvidene dogodke in obveznosti. Kljub temu direktor gospod Robert Berginc hvala vam za vašo pripravljenost. Čakamo vas ob naslednjem dogodku.
Spoštovani učenci osnovne šole Cerkno in vaši učitelji, spoštovani ravnatelj šole, cenjeni gospod župan, dragi kolegi soborci in prijatelji, cenjeni praporščaki ne samo veteranskih ampak tudi drugih civilno družbenih organizacij in društev, spoštovani naših policisti godbeniki, ki nas pogosto spremljajo na naših slovesnostih, cenjeni vsi zbrani, občanke in občani.
Moj pozdrav je bil malo daljši, upam, da nisem koga prezrl ali spregledal. Bil pa je daljši s točno določenim namenom. Tudi pred 35 leti smo bili vsi skupaj tako kot danes, takrat v obrambi samostojne Slovenije. Danes pa da obeležimo razglasitev in 35. obletnico samostojne in neodvisne države Slovenije, ki smo jo skupaj uspešno obranili. Danes smo skupaj za počastimo ta naš skupni praznik, da obudimo spomin, da pogledamo malo nazaj v preteklost, predvsem pa da se zazremo v prihodnost. Ta prihodnost je namenjena predvsem našim mladim. Prav zaradi tega sem naše mlade učenke in učence osnovne šole Cerkno pozdravil najprej. Veterani smo veseli in zadovoljni, če lahko naše izkušnje naše vedenje o dogodkih v času osamosvojitve Slovenije, ki smo jih neposredno doživeli delimo z vami mladimi. Še malo imamo časa, da vam lahko neposredni udeleženci dogodkov v času osamosvajanja Slovenije neposredno povemo, kaj in kako se je dogajalo v letih pred razglasitvijo samostojne Republike Slovenije in seveda v vojni za obrambo naše samostojnosti.
Še zdaleč si ne domišljamo, da smo bili mi tisti veterani 91 edini, ki imamo zasluge za samostojno Slovenijo obsegajočo takšno, kot jo poznamo danes in o kateri se upam spoštovani učenci veliko učite. Različna so bila obdobja predvsem v 20 stoletju, kjer so se Slovenci s puško v roki pa tudi s peresom, besedo in pesmijo borili za obstoj slovenstva na tem našem prelepem koščku Evrope. Ta naša domovina ni velika, številčno nismo veliki, smo pa tako kot so mnogi pesniki in pisatelji napisali srčen, vztrajen in klen narod. Veterani združeni v koordinacijo domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije. Ta združuje organizacije, ki negujejo spomin na Maistrove borce za severno mejo, na Tigrovce, na partizanski boj, slovenske častnike in invalide, tiste, ki so v bojih za slovenski narod izgubili zdravje in seveda nas veterane iz leta 1991, nasprotujemo in obsojamo neprenehne delitve. Jugoslovanska in slovenska partizanska vojska je bila priznano del zavezniške zmagovite koalicije v drugi svetovni vojni, ki je porazila največje zlo nacizem in fašizem. Ogromno žrtev je bilo potrebno ohranitev in obrambo slovenstva in slovenske zemlje. Ne podcenjujmo in ne žalimo ljudi, borcev za domovino različnih obdobij. Še posebno ne žalimo spomina na žrtve, ki so padli ali bili umorjeni samo zato, ker so bili Slovenci in so se borili za svobodo z mislijo domovino in molitvijo na ustih. Tu bi morali narediti piko.
Veste spoštovani zbrani, pogosto poslušam, berem in glej ga zlomka v nekaterih tekstih in pod nekaterimi fotografijami pred imeni ali pod fotografijami so napisani ne akademski ali drugi nazivi, temveč naziv osamosvojitelj, in takrat postanem nejevoljen.
Sprašujem se; kdo si lahko prisvoji naziv OSAMOSVOJITELJ. Sam menim, da prav nihče v tej naši domovini ni ne večji in ne manjši osamosvojitelj. Mogoče se večkrat ponavljam, vendar moram ponovno poudariti: ni bolj ali manj zaslužnih vsakdo je na dolžnosti v obrambnih strukturah ali kot občan naredil, prepričan sem vse, prav vse, kar je bilo v njegovi moči in pristojnosti, za osamosvojitev Slovenije vključno z aktivnostmi v osamosvojitveni vojni. A sem sam, kot komandir postaje milice v Ajdovščini, na območju katere je bilo v času osamosvojitvene vojne veliko naši nasprotnikov pripadnikov JA, veliko vojaških objektov in skladišč večji osamosvojitelj, kot komandir milice v Cerknem. Niti na kraj pameti mi ne pade, bi rekli starejši, da bi tako razmišljal. Zahvala gre prav vsakemu. Ali si gospa Adela, ki je stanovala v hiši nad nami, ko je sprejela v njeno hišo v hrambo orožje milice ne zasluži vsega spoštovanja, mogoče bolj kot tisti ki si pripenjajo različne titule.
Ali si vsega spoštovanja ne zasluži vodja banke v Idriji, ki je v bančni trezor skrila orožje. Takih zgodb in takšnih pogumnih posameznikov, ki so pomagali enotam milice in enotam teritorialne obrambe je veliko. Veliko je bilo pogumnih mož in žena v vrstah teritorialne obrambe, milice, civilnih strukturah, zdravstvu, civilni zaščiti, brez katerih tudi tisti iz kleti Cankarjevega doma ne bi mogli storiti veliko. Če ljudje ne bi čutili enako, če ne bi delovali za isti cilj, bi: pa ne bom nič olepševal, tiste domnevne osamosvojitelje polovili kot zajce.
Naj zaključim tako kot se za praznik tudi spodobi.
Naj bo prihajajoči dan državnosti vedno praznik ponosa, hvaležnosti in zavedanja, da smo Slovenci takrat, ko stopimo skupaj, sposobni velikih dejanj.
Hvala vam da ste prisluhnili mojim razmišljanjem. Učenci hvala vam, da vsako leto obogatite to našo skupno prireditev. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste se danes zbrali.
Čestitke ob prazniku dnevu državnosti !
Srečno vsem vam in srečno moja draga domovina Slovenija.

Na svečanosti z dvigom državne zastave, ki je v počastitev Dneva državnosti v Parku osamosvojitve Slovenije v Idriji potekala v sredo 24.6.2026, je udeležence kot slavnostni govornik nagovoril Jože Abramič, predsednik Pokrajinskega odbora Zveze veteranov za Slovenijo Severnoprimorske.

V nadaljevanju njegov nagovor objavljamo v celoti.

Spoštovane občanke in občani,
cenjeni gostje, predstavniki društev in organizacij,
spoštovani učitelji, starši,
drage učenke in učenci Osnovne šole Idrija.
V veliko čast mi je, da lahko danes z vami obeležim dan državnosti, praznik naše samostojne države in praznik vseh ljudi, ki živimo v Sloveniji.
Pred petintridesetimi leti so prebivalci Slovenije stopili na pot samostojnosti. To ni bila le politična odločitev, ampak izraz želje ljudi, da sami odločajo o svoji prihodnosti, da živijo v svobodni, demokratični in odgovorni skupnosti.
Dan državnosti je zato več kot spomin na zgodovinski dogodek. Je priložnost, da se vprašamo, kakšno državo želimo ohranjati in kakšno bomo zapustili prihodnjim rodovom.
Ko danes govorimo o Sloveniji, ne govorimo samo o mejah, institucijah ali zakonih. Govorimo o ljudeh. Govorimo o medsebojnem spoštovanju, solidarnosti, delu in odgovornosti. Govorimo o vrednotah, ki so skozi stoletja pomagale našemu narodu preživeti tudi najtežje preizkušnje.
Posebno mesto v našem zgodovinskem spominu ima obdobje druge svetovne vojne in narodnoosvobodilnega boja med letoma 1941 in 1945. S spoštovanjem se danes spominjamo vseh, ki so se uprli okupaciji in prispevali k temu, da je slovenski narod ohranil svojo identiteto, jezik in pravico do obstoja.
Čas vojne je bil čas velikih preizkušenj, trpljenja in poguma. Zato je prav, da se vseh teh dogodkov spominjamo dostojanstveno in z zavedanjem, da svoboda nikoli ni samoumevna. Spomin na preteklost nas ne sme deliti, ampak nas mora učiti, kako dragocena sta mir in medsebojno razumevanje.
Prav zato bi danes nekaj posebnih besed namenil mladim.
Drage učenke in učenci.
Vi ste prihodnost Idrije, prihodnost Slovenije in prihodnost Evrope. Morda se vam zdi, da so zgodovinski dogodki oddaljeni in da o prihodnosti odločajo drugi. Toda resnica je drugačna. Prihodnost se gradi vsak dan – v učilnicah, na igriščih, doma na delavnem mestu in med prijatelji.
Od vas nihče ne pričakuje, da boste vsi enako razmišljali. Demokracija temelji prav na tem, da imamo različna mnenja. Toda ob tem se moramo naučiti nečesa zelo pomembnega: da se lahko tudi ljudje z različnimi pogledi spoštujejo.
V času, ko smo pogosto priča ostrim besedam, delitvam in sporom, je naša skupna naloga, da mlade učimo kulture dialoga. Učiti vas moramo, da drugačno mnenje ni sovražnik. Da politično prepričanje ne sme biti razlog za prekinjena prijateljstva. Da človeka ne ocenjujemo po tem, za koga glasuje, ampak po njegovem značaju, poštenosti in odnosu do drugih.
Če bomo znali to prenesti na vas mlade generacije, bomo Sloveniji naredili veliko uslugo.
Naša država ne potrebuje novih delitev. Potrebuje ljudi, ki znajo sodelovati. Potrebuje mlade, ki bodo samozavestni, izobraženi, ustvarjalni in odprti za svet, hkrati pa ponosni na svoj dom, svoj kraj in svojo domovino.
Idrija je vedno znala dokazati, da se lahko majhen kraj z velikim znanjem in marljivostjo postavi ob bok največjim. Tukaj so generacije naših prednikov ustvarjale zgodbe vztrajnosti, znanja in inovativnosti. To dediščino danes nosite tudi vi, mladi.
Bodite radovedni. Učite se. Sprašujte. Razmišljajte s svojo glavo. Predvsem pa ohranite spoštovanje do ljudi okoli sebe. To je temelj vsake uspešne skupnosti in vsake uspešne države.
Ob dnevu državnosti se zato zahvalimo vsem, ki so prispevali k nastanku samostojne Slovenije, vsem, ki so gradili našo skupnost pred nami, in vsem, ki danes s svojim delom skrbijo za njen razvoj.
Hkrati pa poglejmo naprej. Naj bo Slovenija država, v kateri bomo znali ohranjati zgodovinski spomin brez sovraštva, spoštovati različnost brez razdvajanja in vzgajati mlade v duhu sodelovanja, odgovornosti in medsebojnega spoštovanja. To je najlepše darilo, ki ga lahko ob dnevu državnosti namenimo svoji domovini.
Naj živi Idrija.
Naj živi Slovenija!

Na svečanosti v Cerknem, ki je v počastitev Dneva državnosti potekala v torek 23.6.2026, je udeležence s pozdravnimi besedami nagovoril cerkljanski župan Gašper Uršič.
V nadaljevanju njegov nagovor objavljamo v celoti.

Spoštovane veteranske organizacije, praporščaki, občanke in občani, cenjeni gostje,
iskreno vas pozdravljam na današnji slovesnosti »V zavetju domovine«, s katero obeležujemo bližajoči se dan državnosti in pomembno obletnico osamosvojitvenih dogodkov, ki so pred petintridesetimi leti začrtali pot samostojne Slovenije.
Naslov današnje prireditve nosi močno sporočilo. Domovina ni le prostor, v katerem živimo. Domovina je skupnost ljudi, jezik, kultura, spomini in vrednote, ki nas povezujejo. Je občutek pripadnosti, varnosti in odgovornosti. Je zavetje, ki so ga gradile generacije pred nami in ki ga moramo s svojim delom, spoštovanjem in medsebojnim sodelovanjem ohranjati za generacije, ki prihajajo za nami.
Ko danes pogledamo slovensko zastavo, v njej ne prepoznamo le državnega simbola. V njej se odraža zgodba naroda, ki je skozi stoletja ohranil svojo identiteto, jezik in voljo. Spominja nas na pogum ljudi, ki so pred petintridesetimi leti verjeli, da lahko Slovenci sami odločamo o svoji prihodnosti.
Vsakič posebej ponavljamo – ampak še vedno se ne zavedamo da, svoboda, demokracija, solidarnost, spoštovanje človekovega dostojanstva in skrb za skupno dobro niso nekaj samoumevnega.
Sami in vedno znova in znova si moramo priklicati v zavest, kako dragocena je naša domovina, ki smo jo kot narod dolgo sanjali in si jo nato tudi izborili, a se iz zgodovine žal premalo naučimo, čeprav nas ta jasno uči, da smo sami odgovorni za njeno prihodnost.
Ob tej priložnosti se še enkrat iskreno zahvaljujem vsem, ki ste sodelovali pri pripravi današnjega dogodka.
Hvala za pozornost!