Območno združenje slovenskih častnikov (OZSČ) Idrija Cerkno deluje že preko trideset let in ena od pomembnih aktivnosti v sklopu vzdrževanja obrambno varnostnih znanj in veščin so tudi strelska urjenja. Le ta izvajajo na različne načine, od sodelovanja s Slovensko vojsko na dnevih odprtih strelišč, na strelskih tekmovanjih, z aktivnim delom v strelskih klubih in društvih, dvakrat letno pa tudi s skupnim strelskim treningom. Ob podpori Društva za praktično in športno streljanje iz Cerknega to aktivnost izvajajo na strelišču Lajše in tako kot ostale njihove aktivnosti tudi tovrstne treninge izvajajo skupaj s člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) ter policijskega veteranskega društva Sever. Strelske veščine občasno z njimi preizkusijo tudi člani iz okoliških lovskih družin. Pred leti so se povezali s taborniškim rodom Aragonitnih ježkov iz Cerknega. Za njihove polnoletne člane so pripravili že več osnovnih prikazov varnega rokovanja z orožji, sočasno s pogovori o pomenu domoljubja, samozaščite in obrambnih veščin. V letu 2024 so v sodelovanju z veteranskimi organizacijami izvedli tudi razširjeno promocijsko aktivnost pri gostišču Zagod, ki je bila izredno dobro obiskana.
V letošnjem letu so člani OZSČ Idrija Cerkno aktivnosti še razširili in sicer so podali pobudo za sodelovanje na Gasilsko zvezo Cerkno. Ta je pobudo sprejela kot koristno in v nedeljo 26. aprila se je sedem mladih gasilk in gasilcev iz Šebrelj in Novakov v spremstvu dveh mentorjev pridružilo udeležencem strelskega urjenja na Lajšah. Za njih so člani OZSČ na bližnji jasi pripravili uvodno predstavitev o pomenu in vlogi vojaških stanovskih in veteranskih organizacij, ki vedno bolj predstavljajo most med formalnimi državnimi obrambno varnostnimi strukturami ter civilno družbo, katere vezi so se zelo zrahljale, po drugi strani pa se potrebe po le teh več kot očitno povečujejo. Mladim udeležencem so v nadaljevanju teoretično in praktično pokazali osnove varnega rokovanja s športnimi orožji, nakar pa so na skrben in varen način tudi preizkusili tehnike namerjanja in proženja. V osnove teh veščin jih je popeljal športni strelec in sodnik Vladimir Kržišnik. Mladi udeleženci so bili zadovoljni s prikazanim, ocenili so ga za zanimivo in koristno in vsi so izrazili pripravljenost za ponovitve. Po drugi strani pa so izvajalci aktivnosti z zadovoljstvom ugotavljali, da ob primernem motiviranju mladi izražajo zanimanje za sodelovanje, da so disciplinarni in da večinoma že imajo nekaj znanj o pomenu spoštljivega ravnanja z orožji in drugimi nevarnimi predmeti. To je namreč eden od ključnih ciljev tovrstnega sodelovanja.
Kot pa je že tradicija, so sočasno s prej opisanimi dejavnostmi, v čudovitem pomladnem vremenu, člani OZ ZVVS Idrija Cerkno izvedli pohod s Kladja v Cerkno, v katerem so z gibanjem v naravi združili še negovanje vojaško zgodovinskega spomina.

Tekst: Brane Tušar
Foto: Erika Gerbec

Šentviška planota je eden lepših predelov naše soseščine med Idrijsko, Cerkljansko in Tolminsko. Približno pet kvadratnih kilometrov velika, od šeststo do skoraj tisoč metrov nadmorske višine ležeča planota, s približno osemsto prebivalci v več naseljih, skriva vrsto naravnih lepot in različnih zanimivosti. Večinoma poznamo le manjši del od njih.
Zaradi svoje strateške lege je v zgodovini zadnjih treh tisočletij, in tudi med osamosvojitveno vojno leta 1991, večkrat igrala pomembno vlogo tudi v vojaškem smislu.
Zato ni le naključje, da je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno, v nedeljo 19.4.2026, v svoj program uvrstilo tudi ogled te planote. V obdobju osamosvojitvene vojne leta 1991 sta bili na tem območju z našega vidika pomembni predvsem dve zadevi. Prva je bila barikada na Želinu, ki so jo pripravili in nadzorovali idrijski in cerkljanski teritorialci, druga pa zavzetje skladišča streliva in minskoeksplozivnih sredstev pri vasi Šentviška Gora.
Odločili smo se, da pretežno z avtomobili in deloma peš obiščemo čimveč zanimivih točk.
Začeli smo na Želinu. Stanislav Platiše, poveljnik skupine teritorialcev, ki je 27.6.1991 tu postavila barikado in jo varovala naslednjih deset dni do sklenjenega dokončnega premirja, nam je na kraju samem razložil, kako je to potekalo in s kakšnimi izzivi so se soočali.
Nato smo se s petimi avtomobili zapeljali v vas Police, se sprehodili po ravnici južno od vasi, uživali v razgledu na dolino Idrijce in ugotavljali, katere, sicer iz drugih perspektiv znane, okoliške hribe vidimo. Naš veteranski kolega in zgodovinar Branko Kalan nam je predstavil zanimivosti vaške cerkve iz 16. stoletja ter nekaj še starejših krajevnih zgodb. Številna arheološka nahajališča dokazujejo, da je bila Šentviška planota naseljena že v starejši in mlajši železni dobi in da so se ob začetku našega štetja Rimljani tudi spopadali s staroselci. Z roba planote smo pod seboj videli vzpetino Grad pri Reki, s katere so Rimljani leta 35 p.n.š. pregnali Karne.
Po makadamski bližnjici smo se odpeljali v Gorski vrh in se po stezi povzpeli na zelo razgledni Črvov vrh (974m), s katerega smo lepo videli predvsem Baško grapo, Bohinjsko – Tolminski greben in nekatere druge bližnje vrhove. Za razgled na oddaljenejšo okolico pa bi moralo biti nebo nekoliko jasnejše. Vrh je dobil ime po bližnji, nekdaj mogočni, Črvovi domačiji, od katere smo sedaj lahko videli le še ruševine. V bližini je Bukov gaj, ki so ga člani Turističnega društva Planota uredili pri izviru vode (b’ču ), ki ga je po izročilu našel petler (berač) in skrivnost za dva hleba kruha prodal gospodarju.
Po vrnitvi z vrha smo se odpeljali do obnovljene dvestopetdeset let stare domačije Jerovca, ki je odličen primer uspešne ohranitve nekdanje kmečke arhitekture na tem območju. Prijazno nas je sprejela in pogostila gospa Zorka, ki tam živi in rada odpre vrata ter predstavi domačijo takšnim obiskovalcem, kot smo bili mi.
Po prijetnem pogovoru med starimi in novimi znanci smo najavili svoj prihod Marjanu Oraču, veteranu in nekdanjemu uslužbencu Slovenske vojske, ki občasno domuje na Ponikvah. Pričakal nas je pri cerkvi Marijinega obiskanja nad vasjo. Znana je kot Plečnikova cerkev, saj je znani arhitekt naredil načrte za njeno obnovo po drugi svetovni vojni, v kateri so jo požgali in zaminirali Nemci. Cerkev se po mojstrovi zaslugi res v marsičem razlikuje od drugih.
Marjan nam je povedal veliko zanimivega o cerkvi in njeni zgodovini, nato pa nas je pospremil do vasi Pečine. Tu smo si pri veteranu Bojanu Pisku ogledali njegov vojaški muzej s številnimi različnimi predmeti, predvsem iz prve svetovne vojne. Predmete je večinoma nabral sam na območju Soške fronte.
Zaradi močnejšega dežja smo pripoved o zavzetju skladišča JLA 30.6.1991 pri vasi Šentviška Gora poslušali kar pod streho edinega gostinskega lokala na Planoti, bifeja Pri Veri na Pečinah. Darko Mavrič, ki je bil kot nekdanji član občinskega štaba TO v Idriji, med vojno poslan na Tolminsko, je bil eden od neposrednih akterjev pri pogajanjih s komandirjem voda JLA, ki je varoval skladišče. S primernim pristopom so ga uspeli prepričati, da je prepustil skladišče teritorialcem brez boja. Darko je v zelo doživeti pripovedi predstavil takratna pogajanja in stiske udeležencev, katerih rezultat pa so bila ohranjena življenja in ogromno pridobljenih bojnih sredstev, ki so pomembno izboljšala udarno moč enot TO. Svoje izkušnje iz časa vojne je dodal še Marjan Orač, ki je bil po vojni nekaj časa tudi poveljnik tega skladišča.
Med pogovorom je dež skoraj ponehal in odpeljali smo se proti vasi Šentviška Gora. Ob postanku pred vhodom v skladišče, nekdaj JLA sedaj pa Slovenske vojske, dežnikov nismo več potrebovali.
V središču Šentviške Gore smo se ustavili pred doprsnima kipoma domačega skladatelja Ivana Laharnarja in Jakoba Gallusa Petelina, ki je bil domnevno rojen v tej vasi. Imajo tudi svojo Gallusovo dvorano, ki služi kot osrednji družbeni objekt na Planoti.
Obiskovalca vabijo na ogled še druge zanimivosti vasi, prav tako pa še ostala, doslej še neomenjena naselja Planote: Prapetno brdo (festival Gora Rocka), Zakraj, Polje, Bukovski vrh, Logaršče in Roče. Nekaj posebnega je tudi soteska potoka Kostanjevec, ki ji domačini pravijo Žlebi. Nam pa je čas dopuščal le še ogled zadnjega načrtovanega cilja t.j. približno sto let starega nekdanjega mlina in žage pri izviru Pod skalo, ki se nahaja pod zaselkom Nart blizu vasi Daber. Ohranjena in deloma obnovljena objekta pričata o delavnosti in iznajdljivosti prebivalcev teh krajev.
Po celem dnevu nabiranja novih informacij in spoznanj ob hrani iz nahrbtnika so nam nadvse teknili žlikrofi s pečenko v okrepčevalnici “Pod Korito” v Dolenji Trebuši.
Veliko novega smo izvedeli, veliko pa je ostalo še za prihodnjič.

Tekst: Vladimir Sedej
Foto: Rajko Gnezda

V nedeljo, 26. 4. 2026, OZ VVS Idrija Cerkno in OZ ZSČ Idrija Cerkno vabita na STRELSKO URJENJE z različnimi orožji, predvsem s pištolami in revolverji v lasti članov obeh organizacij. Aktivnost bo potekala na strelišču Lajše nad Cerknim ob upoštevanju vseh varnostnih pravil. V primeru slabega vremena bodo določili rezervni termin.

Načrt izvedbe urjenja: od 08.00 do 08.30 zbor in vpis udeležencev, varnostna priprava; od 08.40 do 11.50 strelsko urjenje; od 11.50 do 12.00 ureditev strelišča, analiza, odhod v Cerkno (malica okrog 13.00). Časovnica se lahko delno spremeni, o čemer boste prijavljeni naknadno obveščeni.
Vse člane in ostale udeležence, ki imate lastno orožje prosijo, da ga prinesete s seboj. Nekaj kosov orožja bo na voljo tudi s strani članov društva za praktično streljanje. Strelivo (kdor ne bo imel lastnega) plačajo udeleženci glede na dejansko porabo.
Prispevek na udeleženca bo 10€ za malico + STROŠKI ZA STRELIVO, ki jih bo poravnal vsak sam – glede na porabo.
OBVEZNE so predhodne prijave zaradi varnosti na strelišču, naročila streliva in ostale logistike. Prijave zbirajo izključno z SMS sporočilom na 040 662 206 (Matevž Rijavec) oz. preko e-pošte matevz.rijavec33@gmail.com do četrtka 9. 5. 2025 do 12. ure.
Istega dne bo potekal POHOD PO POTEH ENOT TO IDRIJA. Trasa bo pohodnike vodila do mesta pod Kladjem, kjer je bila v osamosvojitveni vojni postavljena cestna barikada in nato po delu tematske poti »POT PARTIZANSKIH SMUČIN«. Pohod bo vodil vojni veteran in planinec Marko Obid iz Cerknega
Zborno mesto pohodnikov bo na parkirišču pri Štruklju ob 10.00 uri. Odhod z osebnimi avtomobili na Kladje bo pred Cerkljanskim muzejem ob 10.15 uri. Pot je dolga cca 7 km s spustom cca 450 m.
Prijava za pohodnike ni obvezna (je pa zaželena). Je pa obvezna, če želite malico. Tako kot za strelce prispevek za malico znaša 10€, prijave zbira Matevž Rijavec.
Vsi udeleženci se prireditev udeležijo na lastno odgovornost!

Vabljeni vsi člani, nečlani, svojci, prijatelji, ljubitelji strelstva in pohodništva!

V nedeljo 19.4.2026 ste ljubitelji pohodništva in domoznanstva prijazno vabljeni  na ogled Šentviške planote, ki ga Območnega združenje veteranov za Slovenija Idrija – Cerkno po svoji vsebini uvršča v aktivnosti »ob barikadah« in »po poteh enot Teritorialne obrambe«.
V povezavi z osamosvojitvenimi dejavnostmi leta 1991 vas bodo takratni udeleženci na kraju samem seznanili:
– z barikado, ki so jo vzdrževali pripadniki cerkljanske čete TO na Želinu in
– z zavzetjem velikega skladišča JLA v bližini vasi Šentviška gora s strani teritorialcev, kar je bilo pomembno tudi za idrijsko TO.
Planota pa ponuja obiskovalcu na ogled še vrsto drugih naravnih, kulturnih in zgodovinskih zanimivosti ter lepih razgledov. Na svoji poti si boste ogledati del tega. Peljali se boste skozi večino vasi na planoti. Ustavili se boste v vasi Police, se povzpeli na Črvov vrh z Bukovim gajem, si ogledali obnovljeno značilno domačijo Jerovca, Plečnikovo cerkev na Ponikvah, mlin in žago pri izviru Pod skalo ter morda še kaj. Na kratko se boste seznanili s pestro zgodovino planote, ki je bila zaradi svoje strateške lege in naravnih značilnosti naseljena že od železne dobe dalje. Nezahtevne hoje pa bo vsega skupaj le približno tri do štiri ure in to v več delih.
Udeležba ni omejena le na vojne veterane in njihove svojce, ampak je dobrodošel vsakdo.
Zbrali se boste na parkirišču HIDRIE v Spodnji Kanomlji (prvo za mostom čez Idrijco) do 8. ure. Prevoz je z lastnimi avtomobili. Večinoma se boste vozili po asfaltiranih cestah, nekaj kilometrov pa tudi po makadamu. Kdor nima zagotovljenega lastnega prevoza, naj to sporoči ob prijavi. Zaželena je tudi informacija, ali ima kdo še prost sedež v svojem avtomobilu. Zaradi omejenih možnosti parkiranja ob poti (in varčevanja z gorivom) naj bi bilo število vozil čim manjše.
Hrana in pijača sta iz lastnega nahrbtnika. Odprava se bo zaključila okrog 18. ure v okrepčevalnici »Podkorito« v Dolenji Trebuši s toplim obrokom po lastni izbiri in na svoje stroške.
Za pohod se prijavite čimprej, najkasneje do četrtka 16.4. do 12. ure na e-naslov vlado.sedej@gmail.com ali telefon 041 360 840. Tu lahko dobite tudi dodatne informacije.
Udeležba je na lastno odgovornost.
V primeru slabega vremena bo ogled Šentviške planote preložen. O tem boste prijavljeni udeleženci obveščeni najkasneje do sobote, 18.4. do 12. ure.
Ogled bo vodil Vlado Sedej, sodelovali bodo poznavalci posameznih vsebin.

Pridružite se pohodnikom, kot vedno bo zanimivo in prijetno!

Danes 28.3.2026 je v Festivalni dvorani v Ljubljani potekal redni Letni zbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo. V uvodnem svečanem delu je zbrane nagovoril predsednik ZVVS Ladislav Lipič, slavnostni nagovor pa je pripadel poveljniku sil Slovenske vojske brigadirju Urošu Paternusu. Od gostov so bili prisotni tudi podžupan Ljubljane Dejan Crnek, direktor Direktorata za vojne veterane in vojaško dediščino Matjaž Ravbar in predstavniki Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije. dr. Tomaž Čas -ZPVD Združenje Sever in dr. Ivan Svetlik-ZZB za vrednote NOB. Ob tej svečani priložnosti so podelili tudi najvišja priznanja ZVVS.

Priznanje Red ZVVS III stopnje je prejel tudi vojni veteran in član OZ VVS Idrija Cerkno Vladimir Sedej.
Kot so zapisali predlagatelji iz OZ VVS Idrija Cerkno, Vladimir Sedej med občani Občine Idrija uživa ugled in spoštovanje. Na svoji poklicni poti je opravljal številne odgovorne dolžnosti v Idrijskem gospodarstvu. Je družbeno odgovorna oseba, ki je angažiran tudi v drugih društvih in organizacijah.
Vladimir je bil vse od začetka svoje vojaške kariere v rezervnem sestavu slovenskih oboroženih sil, pripadnik Teritorialne obrambe Idrija, kjer je kot rezervni častnik opravljal različne poveljniške dolžnosti od poveljnika voda do poveljnika odreda.
V času priprav in poteka osamosvojitvene vojne za Slovenijo je bil najprej poveljnik Jurišnega odreda TO Idrija vodne sestave, nato pa poveljnik Jurišnega odreda TO četne sestave. Tudi po osamosvojitveni vojni je Vladimir ostal poveljnik Jurišnega odreda TO vodne sestave. Na tej dolžnosti je ostal vse do preoblikovanja TO v profesionalno Slovensko vojsko.
Vladimir je že vrsto let je aktiven član OZVVS Idrija Cerkno. Ne glede na to katero od funkcij je opravljal in neglede na to, da z družino živi v Ljubljani, je Vladimir eden izmed prizadevnejših članov OZ VVS Idrija Cerkno. S svojo delavnostjo, umirjenostjo in preudarnostjo med sodelavci ustvarja prijazno, ustvarjalno in delovno vzdušje.
Bil je eden od pobudnikov povezovanja in srečevanja nekdanjih pripadnikov Jurišnega odreda TO Idrija, ki je z leti postalo tradicionalno.
V OZ VVS je koordinator za dejavnost pohodništva, kjer uspešno povezuje rekreativno dejavnost s prenašanjem zgodovinskih izročil slovenskega bojevništva. Na svoje pohode privablja vojne veterane, planince, mlade in druge ljubitelje pohodništva od blizu in daleč.
Kot dober opazovalec in pisec objavlja svoje zapise o doživetjih na opravljenih pohodih na spletni strani Območnega združenja in v lokalnih glasilih ter s tem pomembno prispeva k popularizaciji pohodništva in k prenašanju izročil slovenskega bojevništva.
Ne samo v lokalnem okolju, Vladimir je bil dejaven tudi v regijskem in v širšem slovenskem prostoru. Zelo prizadevno in odgovorno opravljal funkcijo predsednika in podpredsednika Pokrajinskega odbora ZVVS Severnoprimorske.
V njegovem mandatu je povezal predstavnike nekdanjega Pokrajinskega in vseh občinskih štabov TO v regiji ter organiziral regijski posvet o delovanju Teritorialne obrambe Severnoprimorske v procesih osamosvajanja Slovenije.
Sodeloval je pri pripravi in izdaji regijskega zbornika o delovanju Teritorialne obrambe Severnoprimorske v procesih osamosvajanja Slovenije.
Kot predsednik Pokrajinskega odbora je bil tudi član predsedstva Zveze veteranov vojne za Slovenijo, kjer je s svojimi predlogi in stališči pomembno prispeval k uspešnemu delovanju tega organa.
To so le nekatere od dejavnosti in prispevki Vladimirja Sedeja pri uresničevanju poslanstva Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Za svoje odgovorno in predano delo si je nedvomno zaslužil danes prejeto visoko priznanje Red ZVVS III stopnje.
Vlado, ob prejemu priznanja ti iskreno čestitamo!