V počastitev državnega praznika dneva suverenosti, je v torek, 20.10.2026 na Vrhniki potekalo tradicionalno srečanje vodstev OZ VVS Idrija-Cerkno, Logatec in Vrhnika- Borovnica.
Organizator letošnjega srečanja je bilo OZ VVS Vrhnika – Borovnica.
Kar lepo število članic in članov predsedstev veteranskih organizacij se je zbralo ob spomeniku na izgon JLA iz Slovenije na Stari Vrhniki.
Po uvodnem pozdravu predsednika vrhniških veteranov Jožeta Zormana, je besedo prevzel sekretar združenja in nekdanji poveljnik Območnega štaba Teritorialne obrambe Vrhnika Jožef Molk. Udeležencem je nazorno opisal dogajanje v obdobju med končanjem bojnih operacij v osamosvojitveni vojni in umikom pripadnikov JLA iz Vrhniške kasarne. To je bilo na eni strani obdobje trdih pogajanj naših predstavnikov z armadnimi poveljstvi o umiku JLA iz Slovenije in zlasti o tem katero, zlasti težko orožje in opremo, bo JLA ob umiku pustila v Sloveniji, na drugi strani pa priprave poveljstev in enot Teritorialne obrambe za bojna delovanja v primeru, če JLA ne bi izpolnila sprejetih zahtev in dogovorov s slovenskimi pogajalci. Ob dejstvu, da je bila na Vrhniki stacionirana močna tankovska brigada JLA, je bila za teritorialce in za vse prebivalce Vrhnike to negotova in težka situacija, ki pa se je na srečo odvila brez izstreljenega naboja.
Obujanje spominov na dogodke iz leta 1991 so udeleženci zaključili z obhodom nekdanje vojašnice ter z ogledom zanimivosti, spremembo namembnosti objektov in novogradnjami na lokaciji bivše vojašnice.
Nato so se udeleženci zapeljali na Kuren nad Staro Vrhniko, od koder so si iz ptičje perspektive razgledali širše Vrhniško območje.
Na turistični kmetiji na Kurenu, pa so si ob pogostitvi, udeleženci izmenjali informacije o delovanju veteranskih organizacij v sosednjih občinah. Pogovorili so se o izkušnjah pri uresničevanju svojega poslanstva in aktivnostih, ki jih izvajajo, o medsebojnem sodelovanju, ter kovali načrte za sodelovanje v prihodnjem obdobju.

Spoštovani vojni veterani!
V nedeljo, 25. 10. 2026 bo v Kopru, na Ukmarjevem trgu slovesnost ob državnem prazniku, Dnevu suverenosti. Državni praznik, enoglasno sprejet v Državnem zboru na predlog obeh veteranskih organizacij, ZVVS in SEVER. Na kratko: to je naš praznik, kajti na ta dan je bila po najinem mnenju končana vojna za Slovenijo, v kateri so obrambne sile Slovenije-TO in milica-z odliko opravile svojo dolžnost in pokazali smo, da se domovina razen s srcem brani tudi z orožjem. In zato si jo zaradi političnih preigravanj ne pustimo vzeti!
Na seji Koordinacije domovinskih in domoljubnih organizacij Slovenije (KODVOS) je bil dosežen dogovor, da se bomo člani obeh veteranskih organizacij, ne glede na odločitev Odbora za državne proslave, da na slovesnost ne povabi prapor Zveze borcev za vrednote NOB, udeležili. V obrazložitvi razloga naše udeležbe sem v dogovoru s predsednikom in generalnim sekretarjem ZPVD SEVER članom KODVOS pojasnil, da spoštujemo vsa zgodovinska obdobja uporništva slovenskega naroda od borcev za severno mejo, tigrovce in borce slovenske partizanske vojske v borbi proti fašizmu in nacizmu in naše stališče ne bomo spreminjali, ne glede, katera politična opcija bo na oblasti. Na kratko sem opisal tudi sodelovanje številnih naših članic in članov pri organizaciji številnih slovesnosti v spomin boja borcev za svobodo. Z razlogi se je večina, še posebej predsednik ZB za vrednote NOB, strinjali ter soglašali z našo udeležbo.
Slovesnost ob dnevu suverenosti je naša, kajti ta slovesnost ni samo spomin na zaključno dejanje obrambno-vojaške operacije ob odhodu zadnjega vojaka JLA, ampak spomin na priprave in samo osamosvojitveno vojno, v kateri smo imeli priložnost in čast sodelovati!
Ob tem pa želimo opozoriti na popolnoma neustrezen način vodenja priprav na slovesnost v Odboru za državne proslave. Neustrezno in pobalinsko je uradnemu nazivu slovesnosti dodati še izraz »osvoboditev«, ne glede na 35. obletnico samostojne države, saj bi to lahko zapisali v katerem koli delu besedila na vabilu. S takšnimi dejanji organizator zavestno vzpodbuja razprtije med ljudmi in še povečuje delitev in razkol, ki je že tako in tako prevelik.
Tudi ne povabiti prapor ZB za vrednote NOB si zasluži enako poimenovanje kot pripis k uradnemu nazivu praznika. Pobalinstvo, vnašanje sovraštva in delitve med državljanke in državljane!
Želimo, da na slovesnosti organizator zagotovi spoštovanje veljavnih protokolarnih pravil. Ta država ima samo eno predsednico, ki je tudi vrhovna poveljnica obrambnih sil Republike Slovenije. In ob zaključku obrambno-varnostne operacije v Kopru leta 1991 je takratni načelnik Republiškega štaba TO poročilo o tem, da na ozemlju Republike Slovenije ni več nobenega vojaka katere koli tuje vojske, predal takratnemu predsedniku predsedstva Republike Slovenije, ki je bil vrhovni poveljnik takratnih obrambnih sil slovenska TO in slovenska milica.
Vendar si velja zapomniti: da ljudje, ki svojo zgodovino uporabljajo predvsem zato, da delijo žive, tvegajo, da bodo nekoč izgubili tisto, kar so jim prejšnje generacije pomagale ohraniti-občutek skupnosti!
Zato še enkrat: to je naša proslava in ne pustimo si jo vzeti! In zato je naša udeležba na njej nujna in potrebna!
Ladislav Lipič, predsednik ZVVS
dr. Tomaž Čas, predsednik ZPVD Sever

Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno in ostali organizatorji sporočajo, da je pohod po Idrijskih Krnicah ob dnevu suverenosti in pred dnevom spomina na mrtve, ki je bil načrtovan za soboto, 24. oktobra 2026, zaradi zelo slabe vremenske napovedi preložen na soboto 7.11.2026.
V primeru, da bi bilo tudi takrat slabo vreme, naslednji dan pa lepo, bo pohod v nedeljo, 8.11.2026.
Rok za prijave je četrtek, 5.11.2026.
Najkasneje do takrat bo tudi objavljeno morebitno obvestilo o prestavitvi pohod s sobote na nedeljo.
Vse že prijavljene pohodnice in pohodnike prosijo z razumevanje!
Nasvidenje novembra v Krnicah!

Dobro sodelovanje veteranske in častniške organizacije v občinah Idrija in Cerkno je že tradicionalno.
Območno Združenje slovenskih častnikov (OZ SČ) Idrija Cerkno je v soboto 17. oktobra organiziralo in izvedlo še eno uspešno usposabljanje. Poleg članov društva so se jim že tradicionalno pridružili članice in člani OZVVS Idrija Cerkno in društva Sever, ponovno pa tudi člani taborniškega rodu Aragonitnih ježkov iz Cerknega ter mladi gasilci z mentorji iz GZ Cerkno. Aktivnost je bila razdeljena v dva temeljna sklopa in sicer na strelsko urjenje ter pohod po barikadah TO v okolici Cerknega.
Celotno aktivnost so letos organizatorji posvetili bližajočemu prazniku – Dnevu suverenosti. Prav zato sta predsednika OZSČ Brane Tušar in OZVVS Idrija Cerkno Jurij Kavčič, uvodoma na Lajšah pozdravila vse zbrane ter spomnila na pomen negovanje zgodovinskega spomina, na ohranjanje obrambno varnostnih znanj in veščin ter, kot ključno, pomen sodelovanja vseh, ki nam je mar za našo državo in za našo narodno zavest. Na kratko je bilo predstavljeno tudi delovanje vseh sodelujočih društev.
V nadaljevanju se je skupina preko 40 udeležencev razdelila na dva dela. Pohodnike je zbral vodja aktivnosti Vladimir Sedej, član OZ VVS Idrija Cerkno in velik ljubitelj gibanja v naravi. V čudovitem sončnem vremenu, ki je omogočalo izjemne jesenske razglede, je skupini pohodnikov pripravil uvodno predstavitev s temeljno orientacijo, nakar se je skupina s slovensko zastavo na čelu podala na pot od strelišča pod Velikim vrhom na dobre štiri ure dolg pohod čez Kladje in Škofje skozi Planino v Cerkno. Udeležence je seveda zanimala tudi zgodovina teh krajev . Ta je bila pestra v vseh obdobjih, tudi v osamosvojitveni vojni 1991, predvsem zaradi strateške lege na prehodu med Primorsko in Gorenjsko. Pohodniki so se s to zgodovino seznanjali spotoma. Skozi pogovor so si izmenjavali informacije in s tem dopolnjevali svoje poznavanje.
Druga skupina je ostala na strelišču na Lajšah. Obnovljena so bila znanja pravil obnašanja na strelišču, razložen potek aktivnosti ter razdeljene vloge nosilcev. Mladi gasilci z mentorjema so ostali na območju izven strelišča. Tu sta jim člana OZSČ ter strelska sodnika in mentorja Jordan Štrekelj ter Vladimir Kržišnik pripravila osnovno predstavitev varnega rokovanja z orožji ter temeljna pravila streljanja. Ta znanja so potem mladi na varen način z veseljem preizkusili s športnim (zračnim) orožjem. Rezultati so bili vzpodbudni, udeleženci pa zadovoljni z možnostjo tovrstnih usposabljanj.
Strelski aktivnosti sta se zaključili okrog dvanajste ure s kratko analizo, z ureditvijo strelišča in okolice, z obvezno skupno fotografijo in razdelitvijo skromnih promocijskih daril.

Pohodniki in strelci so se nato ponovno zbrali v Cerknem, kjer so ob kosilu že načrtovali prihodnje skupne aktivnosti, ki jih bo v jesenskih dneh še kar nekaj. Zelo dober odziv udeležencev iz različnih društev daje zagon organizatorjem za pripravo še zanimivejših in kompleksnejših prireditev, na katere bodo postopoma vabili še širši krog udeležencev, kateri si želijo ohranjati in nadgrajevati prepotrebna obrambno varnostna znanja in veščine.

Tekst: Brane Tušar, predsednik O ZSČ Idrija Cerkno
Foto: Cveto Mlakar, Erika Gerbec

V soboto 17.10.2026 je OZ VVS Idrija Cerkno vojne veterane ter ljubitelje pohodništva in domoznanstva, popeljala na pohod z Lajš (Velikega vrha) – 881 m n.m.v. v Cerkno.
Po pozdravnih nagovorih Jurija Kavčiča, predsednika OZ VVS Idrija Cerkno in Braneta Tušarja, predsednika OZ ZSČ Idrija Cerkno, na strelišču na Lajšah, se je skupina dvanajstih pohodnikov pod vodstvom Vlada Sedeja ter domačinov Marka Obida in Bojana Jerama odpravila od strelišča pod Velikim vrhom na dobre štiri ure dolg pohod čez Kladje in Škofje skozi Planino v Cerkno.
Na poti jih je spremljalo prijetno toplo jesensko sonce. Medtem, ko je bila v cerkljanski kotlini še dolgo dopoldne megla, so uživali so v razgledih po okoliških hribih, tja do Bohinjsko – Tolminskega gorovja na severu in Trnovskega gozda na jugu. Hodili so deloma po cestah, več pa po gozdnih poteh in stezah. Lepo urejene domačije s sodobno urejenimi gospodarskimi poslopji in obdelanimi posestvi pričajo, da so tod od nekdaj doma delavni in gospodarni ljudje. Tu in tam pa je tudi že kaj opuščenega in čaka na novega gospodarja. Jabolka in orehi so se kar sami od sebe ponujali ob poti.
Udeležence je seveda zanimala tudi zgodovina teh krajev . Ta je bila pestra v vseh obdobjih, predvsem zaradi strateške lege na prehodu med Primorsko in Gorenjsko.
Že Rimljani so postavili na prelazu pod Škofjim obrambni zid v verigi zapor imenovani Claustra Alpium Iuliarum. V času med prvo in drugo svetovno vojno je bližini potekala rapalska meja, o kateri še vedno pričajo številni objekti in njihovi ostanki. Med drugo vojno so se na tem območju neprestano premikale partizanske enote in se pogosto spopadale z okupatorji. Med osamosvojitveno vojno leta 1991 so se od 27. junija do 20. julija na Kladju in v bližnji okolici zadrževali teritorialci iz cerkljanske čete TO in vzdrževali barikado ob kateri so izvajali nadzor prometa in bili pripravljeni na posredovanje v primeru prodora nasprotnika.
Pohodniki so se s to zgodovino seznanjali spotoma. Skozi pogovor so si izmenjavali informacije in s tem dopolnjevali svoje poznavanje. Nenačrtovano so se sproti odločili še za ogled kamnite mize z letnico 1797 na domačiji Ratovž. Povzpeli so se tudi do nedavno postavljene informativne table na Škofju na mestu, kjer je bil posnet zadnji kader filma Dolina miru z besedami: mogoče pa je tista dolina ta prava, Marko. Zanimivo je primerjati sedanji pogled proti Kojci s tistim na fotografiji iz filma.
Krutosti vojne pa so se najbolj neposredno zavedli ob pomnikih žrtvam dveh velikih tragedij, ki sta se zgodili ob in po napadu na partijsko šolo v začetku leta 1944 in sicer na Brcih ter na Lajšah.
S poti iz Planine v Cerkno in z Brc so si kot na dlani ogledali tudi vsa prizorišča, na katerih so leto kasneje, 20. in 21. januarja 1945, še v času hudih bojev nedaleč stran, potekale prve organizirane smučarske tekme v okupirani Evropi in sicer v patruljnem teku s streljanjem, skokih in veleslalomu.
Polni vtisov in primerno utrujeni so se pridružili udeležencem strelskega urjenja pri zasluženi malici. Če bo le mogoče, se bodo udeležili tudi naslednjega pohoda, ki bo čez teden dni po Idrijskih Krnicah.
Tekst: Vlado Sedej
Foto: Bojan Jeram, Vlado Sedej