Veteranke in veterane iz OZ VVS Idrija Cerkno in OZ VVS Logatec je v soboto dne 17. maja 2025, na zanimivi ekskurziji gostila Dolenjska. Poleg spoznavanja zanimivosti Dolenjske, je bila to lepa priložnost tudi za druženje veterank in veteranov iz sosednjih območnih združenj.
Skoraj poln avtobus je udeleženke in udeležence iz Idrije najprej pripeljal na Medvedjek, kjer je v osamosvojitveni vojni potekala ena izmed pomembnejših bitk slovenskih teritorialcev n miličnikov s pripadniki JLA, ki je terjala tudi precejšnje število žrtev med vojaki in civilisti. Prisrčno so jih sprejeli predstavniki vojnih veteranov iz Dolenjske. Brane Praznik in Janez Bobnar sta jim prijazno opisala dogodke, ki so se odvijali na tem mestu in razkazala spominsko obeležje posvečeno tem dogodkom. Nato so pot nadaljevali do Poganjcev, kjer so se seznanili s pomembnimi dogodki, ki so se v osamosvojitveni vojni odvijali na tem kraju.
Nato so se odpeljali do vojašnice slovenske vojske Franca Uršiča v Novem Mestu. Tu so jih sprejeli predstavniki poveljstva vojašnice in jim predstavili življenje in delo slovenskih vojakov v vojašnici. Nato pa so si vojašnico tudi ogledali.
Ko se je ura nagnila proti dvanajsti so se odpeljali do Muzeja Industrije motornih vozil v Novem mestu, kjer so si ogledali zanimive eksponate vozil, ki so jih proizvajali v tej novomeški tovarni.
Po končanem domoznanskem delu izleta so se udeleženci privoščili še okusno kosilo in se nato polni novih spoznanj in vtisov odpeljali proti domu.

Zveza veteranov vojne za Slovenijo  in Združenje policijskih veteranskih združenj  Sever, sta v soboto 17.5.2025 na Geometričnem središču Slovenije, v vasi Sp. Slivna na tradicionalni svečanosti obeležila dan vojnih veteranov 1991.
Prisotni so bili vojni veterani iz vse Slovenije, med njimi tudi delegacija OZ VVS Idrija Cerkno, katere je v uvodu pozdravil župan Litije Franci Rokavec.
Program prireditve je pripravil Ambrož Kvartič, dopolnjeval pa ga je kvartet trobil Policijskega orkestra.
Kot slavnostni govornik je udeležence svečanosti nagovoril predsednik ZVVS Ladislav Lipič.
Njegov nagovor si lahko preberete v nadaljevanju.

Spoštovane vojne veteranke in vojni veterani 91, spoštovani gospod župan, spoštovani predstavniki SV in SP, predstavniki domoljubnih in veteranskih organizacij….
Danes smo se ponovno, kot vsako leto ob našem skupnem prazniku, dnevu veteranov, zbrali na edinstveni točki naše domovine-geometričnem središču Slovenije. Ta kraj ni le matematična označba; je simbol enotnosti, središča, iz katerega izhaja moč naroda. In prav to enotnost in moč smo slovenski vojni veterani pokazali v najbolj odločilnih trenutkih naše zgodovine.
Pred 34 leti smo stopili skupaj-ne kot posamezniki, temveč kot narod. V času, ko se je svoboda še merila z orožjem in ko je bil mir privilegij, ne pravica. Naša generacija je s pogumom, požrtvovalnostjo in vero v pravičnost branila sanje o samostojni Sloveniji. Ponudila se nam je priložnost, bil je tudi splet mednarodnih okoliščin, da smo v relativno kratkem času in z malo žrtvami postali nacija. A dan veteranov ni namenjen samo in le spominu. Je tudi priložnost, da pogledamo v prihodnost.
Veterani nismo preteklost. Smo vez med včeraj in jutri. Smo opomin, kaj pomeni mir, zato, ker smo izkusili vojno. In smo opora družbi, v času, ko se svet ponovno sooča z nemiri, z nevarnostmi, ki niso vedno vidne, a so zato še toliko bolj zahrbtne.
Danes se vojna ne vodi le z orožjem, ampak tudi z informacijami, s prikritimi pritiski, s kibernetskimi napadi in z razkrojem vrednot. A čeprav so metode nove, ostaja naš klic enak: služiti miru, domovini in resnici!
Govorim o novih, drugačnih in zahtevnejših razmerah, v katerih živimo danes. Te razmere se spreminjajo zelo hitro, ne več v desetletjih, ampak v letih in mogoče celo v mesecih. Če sva s predsednikom Zveze policijskih veteranskih društev Sever dr. Časom govorila v minulih letih izmenjevaje na tem simbolnem prostoru o zapletenih domačih političnih in družbenih razmerah, je danes že bistveno drugače. Danes so mednarodne razmere takšne, na katere moramo vsakodnevno opozarjati, tudi iz razlogov, ki vplivajo in bodo še bolj vplivale na našo državo in na življenja vseh nas. Zato naloge, ki čakajo nas-vojne veterane-ne bodo lahke. Naj jih strnem v nekaj točk, ki jih vidim kot prioritete našega delovanja in sicer:
-ohranjati moramo spomin na osamosvojitveno vojno kot temelj državnosti, ne kot zgodovinsko zanimivost
-biti moramo vzor mladim-pokazati, da domoljubje ni prazna beseda, temveč tudi močno čustvo, ki nam govori, da zgodovinsko obdobje, v katerem smo imeli priložnost, čast in privilegij sodelovati, ni obložena miza, kjer si lahko vsak vzame tisti del, ki mu je všeč
-sodelovati moramo pri obrambi demokratičnih vrednot, tako doma kot v mednarodnem okolju, kajti Slovenija je širši del sveta in ko je ogrožen mir drugje, je ogrožen tudi pri nas
-veterani imamo znanje, izkušnje in predvsem neodvisnost duha. Nismo politična stranka, nismo interesna skupina. Smo vest naroda. Smo simbol samostojne in suverene slovenske države in naša vloga v osamosvojitveni vojni je pogosto razumljena kot ključna točka v zgodovini slovenskega naroda, kjer je ta prvič samostojno, brez tujih sil, obranil svojo odločitev o neodvisnosti. In zato smo dolžni opozarjati, ko mir ni več samoumeven, ko se resnica zamenjuje z manipulacijo in ko se razdor prikazuje kot svoboda govora.
Marsikaj od tega, kar sem povedal o vojnih veteranih, torej o nas samih, je izzvenelo lepo in temu bi dodal-tako bi moralo biti! Pa vendar je marsikaj drugače. Res smo ob državnih slovesnostih, ko praznujemo dogodke v procesu osamosvajanja, deležni prijaznih besed in ugotovitev, da brez nas ne bi bilo države. Naslednji dan se vse te izrečene besede pozabljene. Doživeli smo celo govore ob praznovanju dneva državnosti, da besede osamosvojitvena vojna, pripadniki TO, pripadniki milice, vojni veterani…sploh niso bile izrečene, na kar sva s predsednikom ZPVD sever opozorila v javnem pismu z naslovom Ob rob državnim proslavam. Večkrat sem v svojih javnih nastopih poudaril, da ne želimo privilegijev, pač pa spoštljiv odnos do vseh tistih, ki so in ki smo branili svojo domovino v različnih zgodovinskih obdobjih. Danes o marsičem, tudi o vojnih veteranih, odločajo mladi uradniki in uradnice, ki takratnih dogodkov niso doživeli in velikokrat je njihov odnos do priprave različnih odločitev njihovim nadrejenim popolnoma uradniški, birokratski, skorajda omalovažujoč. Tako je tudi z zakonom o vojnih veteranih, katerega spremembe poskušamo uveljaviti že več kot desetletje.
Zaradi takšnega odnosa redko kdo danes razume, kaj naša domovina dolguje tistim, ki so ji služili. Njihova-naša ljubezen do domovine je bila neomajna, bili so pripravljeni žrtvovati življenje, svoj dom in družino. Vse za domovino, ki jih je rodila in vzgajala, da so domoljubje razumeli kot čustvo in čustvovanje. Danes pogosto živijo in umirajo tiho, v samoti s svojo družino in celo sramoti. Redki so doživeli čast in slavo, bogastva nikoli.
Tudi zato, in predvsem zato, moramo vojni veterani ohranjati svoj ponos in negovati vrednote, kot so tovarištvo, solidarnost in medsebojno spoštovanje. Pa to ne velja samo za vojne veterane, pač pa tudi za domoljube, ki med številnimi vrednotami negujejo spomin na posamezna zgodovinska obdobja, kot je bilo obdobje bojev za severno mejo, uporništvo tigrovcev in bojev slovenskih partizanov zoper fašizem in nacizem ter tudi osamosvojitveno vojno. Samo takšne vrednote bodo ohranile možnost našega delovanja in uresničevanja našega poslanstva, kajti rek, da »denar in oblast kvarita človeka« je še kako resničen.
Spoštovani, letos mineva 35 let od dveh pomembnih dogodkov, v katerih smo sodelovali tako pripadniki TO kot slovenske milice ali natančneje tudi delavci takratnih republiških sekretariatov za obrambo in republiškega sekretariata za notranje zadeve. Ravno v tem času, med 15. in 18. majem 1990 se je poskušalo TO odvzeti orožje in jo na ta način onesposobiti za oboroženo obrambo njene samostojnosti. O tem času in dejanjih je bilo v minulem desetletju prelitega največ političnega črnila, osebnih obračunavanj in obtožb. Ampak pomembno je nekaj drugega-pomembno je, da smo se takrat uprli in ta upor je kasneje rodil idejo o obrambno vojaški in varnostni organizaciji, ki je kasneje bila poimenovana MSNZ. Danes se želim zahvaliti vsem, ki ste takrat stopili v bran dejstev, kakršna so v resnici bila. Dejstvu, da TO ni bila razorožena in dejstvu, da sta TO in milica skupaj opravila zgodovinsko nalogo. Na eni od minulih slovesnosti tu na tem mestu sem dejal, »da sta dve enakovredni veji enega drevesa dajali senco, skozi katero ni prodrlo nobeno neželeno oko. Zato bodimo danes ponosni tako na »zeleno kot tudi modro vejo, kajti brez ene ali druge bi se to drevo gotovo posušilo in odmrlo.«
Spoštovane veteranke in veterani 91, današnji dan je praznik poguma. A naj bo tudi praznik odgovornosti. Čas je, da ponovno stopimo v ospredje-tokrat ne s puško, ampak z besedo, zgledom, s sodelovanjem. Naj bo naš prispevek še naprej branilec vrednot, za katere smo se borili leta 1991.
Ob koncu mi dovolite, da v imenu nas vseh izrečem čestitke ob našem skupnem prazniku, dnevu SV. Zakaj tudi našem? Predvsem zato, ker je SV naslednica TO. Gradili smo jo iz obsega in strukture TO, ki je skupaj z milico zmagala v vojni za Slovenijo in z ogromnimi napori, entuziazmom, medsebojnim sodelovanjem in spoštovanjem ter tovarištvom gradila to TO vse do njenega preimenovanja v SV. Ob izrečeni čestitki pa še moja osebna želja, da bi se tega zavedali tako pripadniki SV kot tudi njeni politični voditelji-vedno in povsod, kajti danes so pred našo SV posebni izzivi in zaželimo jim, da jih bodo premagovali v pogojih miru!
Zato srečno, SV!
In srečno, drage veteranke in veterani, naj ne bo nikoli pozabljeno! In spoštujmo svojo državo in imejmo radi svojo domovino!
Povzeto po: www.zvvs.si

Na predvečer dneva zmage 8.5.2024, je v Cerknem potekala svečanost, ki je bila zadnja prireditev iz programa obeleževanja 80- letnice partizanske smučarske olimpijade v Cerknem. Na njej so se poklonili tudi 80-letnici konca druge svetovne vojne. Na prireditvi so predstavili pet priložnostnih poštnih znamk iz serije »Mir«, med katerimi sta tudi znamki posvečeni Partizanskim smučarskim tekmam in Partizanskemu dnevniku.
Zbrane so uvodoma nagovorili župan Gašper Uršič, predsednik organizacijskega odbora Partizanske smučine – Cerkno ’45 Miha Butara in Nace Jereb, predsednik Filatelističnega društva Idrija.
Nagovora Gašperja Uršiča in Mihe Butara objavljamo v nadaljevanju .

Gašper Uršič:

Spoštovani gospod minister, cenjeni gostje, dragi občani, spoštovani vsi prisotni.

Vesel sem, da lahko danes tukaj v Cerknem, ob predstavitvi serije poštnih znamk MIR, nagovorim vse vas – posameznice in posameznike, ki cenite spomin, razumete pomen in čutite odgovornost do zgodovine.
Včasih so bile znamke potovalke sporočil. Danes so morda redkejše, a ko jih izdamo s tako jasnim namenom kot je današnji nosijo svojo simbolno težo.
Med petimi motivi v tej seriji, ki bodo danes predstavljeni in predani svojemu namenu, sta dva tesno povezana s Cerknim – to je velika čast in tudi opomin, da nosimo dediščino, ki jo je treba skrbno ohranjati.
Partizanske smučine iz leta 1945 niso ostale le pripoved. Živijo! Vsako leto znova, ko se zberemo na spominskem tekmovanju, se potrdi, da spomin ni stvar obletnice, ampak dejanj. V letošnjem letu smo tej zgodbi dodali še več vsebine – odprli smo spominsko pot Partizanskih smučin, ki obiskovalce vodi skozi kraje zgodovinskega dogajanja, pred cerkljanskim muzejem pa je postavljena urbana muzejska razstava, ki je dostopna vsakomur. In s tem tudi kraj ostaja živ, kot prostor povezovanja med različnimi generacijami.
In Partizanski dnevnik – edini dnevni časopis odporniškega gibanja v okupirani Evropi – ima svoj začetek prav tako na Cerkljanskem. Njegova prva številka je v izšla novembra 1943 v Zakrižu. Kasneje je izhajal iz Tiskarne Slovenija, ki še danes stoji na Vojskem. Tja še vedno vodijo poti obiskovalcev, raziskovalcev in šolarjev.
Obe zgodbi – tako smučine kot tiskarna – kažeta na to, da je bila Cerkljanska tudi prostor ustvarjalnosti, odločnosti in povezovanja. Rad bi videl, da v tem duhu živimo še naprej.
V naših krajih zgodovina diha. In ljudje razumemo, da je spomin živ šele takrat, ko ga predajamo naprej.
Zahvaljujem se vsem, ki ste sodelovali pri nastanku te serije znamk.
Vesel sem, da z današnjih dogodkom zaokrožamo celoto v nizu obeleževanj 80-letnice Partizanskih smučin, ki so ob tej pomembni obletnici združila zgodovinarje, športnike, ustvarjalce, muzealce, veteranske in domoljubne organizacije in vse vas, ki spremljate tovrstne dogodke.
Hvala vsem, ki ste tukaj.
Želim vam prijeten večer.

Miha Butara:

Dovolite mi, da najprej pozdravim vse skupaj, najprej pa naše vrle praporščake, ki s svojo prisotnostjo dajejo ton in pomen današnjemu srečanju.

Pozdrav prisotnim: Županu občine Cerkno Gašperju Uršiču, slavnostnemu govorniku Mateju Arčonu, podpredsedniku slovenske vlade in ministru za Slovence po svetu. V veliko čast nam je da je danes tu med nami in tako s svojo prisotnostjo daje temu slavnostnemu dogodku izredno velik pomen, spoštovanemu Nacetu Jerebu FD Idrija in spoštovani gospe Simoni Koser Šavora – iz Pošte Slovenija.
Danes je prav poseben dan. Posvečamo ga predstavitvi priložnostnih poštnih znamk iz serije mir, izdanih ob 80 ti obletnici konca druge svetovne vojne. Kar je obenem tudi svojevrstno priznanje predstavnikom NOV in POS, skratka partizanom za njihovo veličastno delovanje v boju za ohranitev slovenskega naroda v sestavi zavezniških sil ZDA, VB, Rusije, in Francije in skupni zmagi nad okupatorjevimi silami ter domačimi kolaboranti. Na nek način jemljem današnji dogodek kot poklonu koncu druge svetovne vojne pred 80 leti. Veliko bi lahko govorili o tem pomembnem in odločilnem času za naš narod, ki je bil predviden za iztrebljenja. Obenem pa tako notranje močan, da je v tistih najtežjih časih deloval ustvarjalno in učinkovito na vojaško borbenem področju, na kulturnem in zdravstvenem področju, politično organizacijskem pa tudi na športno smučarskem področju, da ne naštevam vseh podrobnosti in ostalih dejavnikov.
Tudi takrat smo dokazali , da smo junaški narod in da se ne bojimo nobene vojaške silo kot tudi to, da nobenemu ne dopuščamo asimilacije našega naroda. Skozi delovanje v partizanskih enotah smo dokazali, da se ne bojimo nobenega sovražnika pa naj predstavlja še tako veliko respektivno silo. Tako je bilo in tako bo tudi v bodoče.
Serija poštnih znamk Mir je prav tako izjemno priznanje nam vsem za plodno in ustvarjalno delo, s katerim smo gojili spoštljiv in ustvarjalen odnos do naše pokončne zgodovine v okviru katere ima pomembno mesto vsaka prispodoba zajeta v tej seriji poštnih znamk
Hvala Pošti Slovenije, da je sprejela naše predloge in pobude. To je poseben veličasten trenutek, ki predstavlja svojevrstno potrditev našega skupnega dela.
Vseh ne morem pozdraviti posamezno, zato se ob tej priložnosti zahvaljujem prav vsakemu za sodelovanje in ustvarjalno delo.
V sedanjih časih v EU in v svetu vre zaradi mnogih napetosti in vojnih razmer. Želel bi, da se strasti na tem področju umirijo, čeprav se dogaja da se soočamo z do zob oboroženimi »pacifisti« na najvišjem oblastnem nivoju. Za konec bi rad povedal še naslednje.
V starem Rimu so zapisali »Mir je boljši od najbolj pravične vojne«.
Delajmo na tem, da vojn ne bo. Naj bo le »MIR«.
Hvala lepa za pozornost!

Foto: Bojan Tavčar

Na zaključni prireditvi iz programa obeleževanja 80- letnice partizanske smučarske olimpijade v Cerknem, na kateri so se poklonili tudi 80-letnici konca druge svetovne vojne, so predstavili pet priložnostnih poštnih znamk iz serije »Mir«, med katerimi sta tudi znamki posvečeni Partizanskim smučarskim tekmam in Partizanskemu dnevniku.

O pomenu partizanskih smučarskih tekmovanj v Cerknem in o izdanih poštnih znamkah je udeležencem spregovoril dr. Herman Berčič, upokojeni profesor Fakultete za šport iz Ljubljane in član Združenja vojaških gornikov Slovenije, ki je pripravil tudi strokovno utemeljitev k predlogu za izdajo poštne znamke posvečene Partizanskim smučinam.

V nadaljevanju objavljamo njegov nagovor v celoti:

Spoštovani zbor !

V imenu Združenja vojaških gornikov Slovenije in v svojem imenu, bi ob našem svečanem dogodku rad povedal nekaj misli.
Ob današnji predstavitvi in slovesnosti si nekateri izven naših krogov, zastavljajo vprašanje o smiselnosti in pomembnosti dogodkov, ki so bili povezani s partizanskim gibanjem in še posebej s partizanskimi smučinami v daljnih januarskih dneh tistega zmagovitega leta 1945. Tu ni in ne more biti dileme. Prav je in zagotovo je smiselno, da obujamo spomine na takratne dogodke. Lahko bi rekli, da še več kot to, zato, da bi današnje mlade generacije sprejele in ponotranjile veličino takratnih dogodkov. Tudi današnji dan spada v sosledje prireditev, ki so povezane njimi.
Dovolite mi da ob tem, ko govorimo o prenosu idej, vrednot in vrednosti NOB na mlade generacije, dodam še svojo osebno noto. Če kdo, so mladeniči in mladenke v svojem obdobju zorenja in rasti ter ob pridobivanju znanja dovzetni za življenjske resnice. Te morajo biti skladne z doživetimi izpovedmi. Tako je bilo v mojem času, ko smo vpijali resnična doživetja partizanske bolničarke legendarne XIV. divizije in je vse to v nas neizbrisno in dokončno ostalo. Današnjim mladim generacijam smo dolžni na posodobljen način in skladno s sodobnim digitaliziranim svetom posredovati vse to, kar so takrat sprejemale naše generacije. Sem spadajo tudi Partizanske smučarske tekme tukaj v Cerknem.
Pred desetimi leti je prav tu v Cerknem potekal prvi strokovni posvet o edinstvenem partizanskem smučarskem tekmovanju. Morda je komu ostal v spominu, ker smo poskušali obuditi spomin na tisti čas partizanskega bojevanja, ki pa je presenetljivo prineslo tudi drugačne dogodke. V jeku borb, premikov in pohodov se je v tistih zimskih dneh v glavah nekaterih mladih predvojnih smučarjev partizanov porodila ideja o smučarskih tekmovanjih v Cerknem. Na letošnjem drugem posvetu v Poljčah pa se je v ospredju pojavila zamisel o izvedbi postopka za vključitev »Partizanskih smučin« na seznam nesnovne kulturne dediščine pri UNESCU.
Ob številnih dejavnostih in obeležjih 80. obletnice smučarskih tekem v Cerknem, se je pojavila tudi ideja o izdaji priložnostne poštarske znamke. Ta naj bi na verodostojen in primeren način predstavila enkraten zgodovinski dogodek slovenskega naroda med NOB in se tako uvrstila v bogat filatelistični svet slovenstva in njegove zgodovine. Številni filatelistični dosežki krasijo slovenske zbirke poštnih znamk in če so bili »verigarji« v izseku naše zgodovine na poštnih znamkah upodobljeni v čast in ponos sokolstvu, naj bi poštne znamke o partizanskem smučarskem Cerknem, častile navedeni del našega upornega naroda.
Ob tem pa moramo omeniti še druge priložnostne znamke iz serije »MIR«, ki bodo danes ob 80 – letnici druge svetovne vojne predstavljene. V seriji petih znamk je še znamka z motivom časnika Partizanski dnevnik. To je bil dnevni časopis slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja in edini doslej znani tiskani dnevnik protifašističnega odpora v tedanji okupirani Evropi. V navedeni seriji Mir, je poleg dveh splošnih poštnih znamk, posvečenih koncu 2. svetovne vojne in ustanovitvi Organizacije združenih narodov, svojo znamko dobila tudi obletnica ustanovitve Narodne vlade Slovenije v Ajdovščini. Pomembni sta torej tudi znamki posvečeni dnevu zmage in ustanovitvi Združenih narodov, ki naj bi posebej skrbela za promocijo in uveljavljanje miru v svetu.
Če se vrnemo v Cerkno, smučarske tekme, same po sebi niso imele samo športnega značaja, marveč so bile prava predstavitev in izraz upornega ter svobodomiselnega duha in domoljubja, pa tudi narodne pripadnosti s kulturnim obeležjem. Če bi poskušali najti motive, ki so posamezne borce vodile iz njihovih partizanskih enot v snežno belo Cerkno, potem bi v njihovi motivacijski strukturi zagotovo našli raznolike motive. Med njimi bi bili vidni motiv svobode ob bližajočem se koncu vojne, motiv doživetja v svobodnem Cerknem, motiv druženja ob zimsko-športnem tekmovanju, motiv pripadnosti partizanski vojski, motiv tekmovalnosti in borbenosti v športnem duhu in motiv zmage na poti do izbranega cilja. Pri tem pa je bil odločilen tudi sistem vrednot, ki se je skozi celotno obdobje bojev oblikoval pri borkah in borcih partizanskih enot vse do osvoboditve.
Dogodek je bil izjemno pomemben za takratno partizansko gibanje in je tudi za sedanjo neodvisno in samostojno državo Slovenijo. Vendar ne samo zaradi drznosti in smelosti, ki ju je s seboj nosilo partizansko bojevanje in odločitev štaba XXXI. divizije IX. korpusa NOV in POJ, da ob koncu januarskih zimskih dni izvede partizansko smučarsko tekmovanje, marveč tudi zaradi širšega moralno-etičnega vpliva na zaključne boje v II. svetovni vojni. Partizansko smučarsko tekmovanje v Cerknem je bil zato odmeven, narodno spodbujajoč in enkraten športni dogodek, obogaten tudi s kulturnimi dejavnostmi.
Vpliv tega dogodka pa je bil viden tudi pri razvoju kulturnega in gospodarskega življenja v Cerknem in še posebej pri izdelavi smuči. Partizanska delavnica smuči v Cerknem, je kasneje prerasla v znano in tudi v svetu uveljavljeno tovarno Elan v Begunjah. Ta je imela v sosledju let velik vpliv na razvoja smučanja v Sloveniji po osvoboditvi in tudi v današnjem času, ko Slovenke in Slovenci dosegamo zavidljive uspehe v številnih zimsko-športnih zvrsteh na mednarodni ravni in v svetu nasploh.
Uspehov naši tekmovalcev v vseh različicah smučanja, ki so ponesli sloves Slovenije v svet, ne bi bilo brez poguma, znanja in izkušenj tudi takratnih tekmovalcev. Organizacijska, vsebinska, materialna in kadrovska zasnova ter izvedba zimskega športnega tekmovanja v Cerknem se je kasneje zrcalila na različnih področjih. Pomemben je bil prenos idej, izkušenj in znanj v pripravo in izvedbo prihodnjih večjih smučarskih tekmovanj npr. Po stezah partizanske Jelovice, zimske tekaške prireditve na Pokljuki in Blokah, smučarski skoki in poleti v Planici, alpske smučarske tekme na Pohorju in v Kranjski gori in druga.
Z razvojem smučanja, ki med drugim korenini tudi v Cerknem, smo postali Slovenci smučarski narod, kar je bilo in je povezano z izgradnjo zimsko-športne infrastrukture pa tudi z zimsko-športnim turizmom ter pripadajočimi gospodarskimi dejavnostmi. S tem se je obogatil ne le gospodarski in ekonomski prostor Slovenije, marveč tudi njen bivanjski in kulturološki del.
Kot je razvidno iz knjižice Marijana Masterla »Partizanske smučine Cerkno ’45«, so bili med smučarskim tekmovanjem v Cerknem prisotni tudi člani tujih vojaških misij pri IX. korpusu iz Anglije, Amerike in Sovjetske zveze. To je bilo pomembno ne le za spuščanje pomoči partizanom s padali v orožju in opremi, marveč tudi za posredovanje različnih podatkov in informacij o vojaških operacijah, pa tudi o dogodkih, ki so se tedaj odvijali v Cerknem. Zato se je glas o tem preko različnih komunikacijskih kanalov in medijskih novic širil tudi v mednarodni prostor.
Dolgoletne raziskave na Norveškem in v Franciji so potrdile, da so bile partizanske smučarske tekme na osvobojenem ozemlju v Cerknem, v tedanji okupirani Evropi enkratne in edinstvene. To dejstvo, daje navedenemu dogodku posebno mednarodno vrednost in zahteva potrebno pozornost tudi v današnjem času.
Z današnjimi izdajami omenjenih znamk bo zagotovo obogatena slovenska filatelistična zbirka, s katerimi se bomo oddolžili spominu na čas, na katerega smo Slovenci lahko zelo ponosni.

Foto: Bojan Tavčar

Kot smo že poročali, se je 8.5.2024 v Cerknem odvila zadnja prireditev iz programa obeleževanja 80- letnice partizanske smučarske olimpijade v Cerknem, na kateri so se poklonili tudi 80-letnici konca druge svetovne vojne. Na prireditvi so predstavili pet priložnostnih poštnih znamk iz serije »Mir«, med katerimi sta tudi znamki posvečeni Partizanskim smučarskim tekmam in Partizanskemu dnevniku.
Gost na prireditvi je bil Podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, katerega je že pred prireditvijo sprejel župan Občine Cerkno Gašper Uršič. Nato si je ogledal tudi panojsko razstavo Partizanske smučarske tekme in del spominske poti Pot partizanskih smučin.
Podpredsednik vlade in minister Matej Arčon je udeležence prireditve nagovoril tudi kot slavnostni govornik.
Njegov nagovor v nadaljevanju objavljamo v celoti:

Spoštovani in spoštovane,
letos mineva 80 let od številnih prelomnih dogodkov, ki so spremenili tok zgodovine. Na teh dogodkih je zrasla podoba Evrope, kakršno živimo in cenimo danes. V zgodovinskih knjigah ostanejo zapisana poročila o velikih bitkah, o zmagah in porazih, o premikih in mirovnih pogodbah. Ampak mir – med narodi in ljudmi – se pogosto rojeva povsem drugje. V drobnih kretnjah, v najbolj nenavadnih zavezništvih, v najbolj norih zamislih.
In bila je verjetno precej nora – ideja, da se v času divjanja vojne, medtem ko so na nemška mesta padale bombe, ko je deveti korpus osvobajal Primorsko in se je Rdeča armada pomikala proti Berlinu v osvobojenem Cerknem organizira smučarsko tekmovanje. Nora ideja, ampak še zdaleč ne neumna ali banalna in nikakor ne majhna.
Nekaj res velikega in plemenitega je v tem, da se je človeški um po letih nasilja in grozot sposoben vrniti k prijateljstvu, k sreči, k ljubezni in k življenju. Še preden se je končala vojna na bojiščih, so Partizanske smučine končale vojno v srcih. Zato je še kako prav, da organizacijski odbor ohranja živ spomin na ta izjemni dogodek, edinstven v Evropi in v svetu. In je še kako prav, da mu je posvečena ena od jubilejnih znamk ob 80. obletnici miru v Evropi.
Ampak priznam, da mi je druga znamka v seriji še bolj pri srcu. Ne da ne bi maral smučanja, čeprav ravno zaradi smučanja letos šepam na eno nogo – k sreči na desno.
Ampak dejstvo je, da je iz Partizanskega dnevnika, ki se je rodil v Zakrižu pri Cerknem, zrasel Primorski dnevnik. Institucija, brez katere si svojega poslanstva ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu ne znam predstavljati. Časopisa, ki ni le glas Slovencev v Italiji, ampak je izraz vseh evropskih manjšin. Vesel sem, da letos Primorski dnevnik gosti evropski kongres dnevnih časopisov v manjšinskih in regionalnih jezikih – in to v Evropski prestolnici kulture, Novi Gorici. In ponosen sem, da je ta dogodek del letošnjega niza Dobrodošli doma, ki ga Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu organizira in finančno podpira.
Prvi dan miru v Evropi je bil namreč tudi prvi dan boja za ohranitev tega miru. Za gradnjo novega evropskega sožitja, temelječega na spoštovanju in medsebojnem sprejemanju. Primorski dnevnik je dan za dnem našel besede in zgodbe, ki so to evropsko sožitje osmišljale in gradile. Besede in zgodbe, ki jih danes tako zelo potrebujemo. Da ne pozabimo, kako dragocen je mir in kako strašna je vojna.
Da ne pozabimo, kako pomembne so vrednote humanizma.
Cerkljani ste nam v tem pogledu v navdih in vzgled. Ker ste močni in uporni. Malo trmasti – ker morate biti, da zdržite vse bregove in ovinke. Ampak tudi izjemno radodarni in odprti. V to zeleno, skrivnostno pokrajino ste med drugo svetovno vojno sprejeli najšibkejše – ranjence. V Evropi ni takega spomenika humanosti, kot je partizanska bolnica Franja. Vem, da vam je težko pri srcu. V resnici je vsem nam težko pri srcu, ker naravne ujme soteski ne prizanašajo. Ampak vlada se polno zaveda pomena tega spomenika. Sredstva za obnovo so zagotovljena v celoti, treba pa si bo vzeti čas. Da se sanirajo vodotoki in se tako preprečijo prihodnje poškodbe. Da se trajno uredi upravljanje. Prepričan sem, da bo Franja kmalu odprta, še bolj dostopna za obiskovalce ter da bo še dolga desetletja novim generacijam prenašala sporočilo miru.
Prav v Primorskem dnevniku, ki je ponosni naslednik Partizanskega dnevnika, je te dni izšla priloga ob 80. obletnici konca vojne. V njej smo lahko prebrali misel aktivistke, upornice, taboriščnice Francke Lekan iz Loške doline: »Vendar vse je minilo in dočakali smo konec. Dandanes pa nam to nalaga dolžnost, da storimo vse za lepšo prihodnost, da se ne bi nikdar več ponovilo, kar smo doživeli in pretrpeli.«
Globok poklon torej organizatorjem današnje slovesnosti in vsem vam, ki z besedami in dejanji izpolnjujete to dolžnost.
Hvala lepa.

Foto: Bojan Tavčar