Na svečanosti z dvigom zastave v počastitev dneva državnosti, katero je v ponedeljek 24.6.2024 v Spominskem parku osamosvojitve Slovenije v Idriji, v sodelovanju z Osnovno šolo Idrija pripravilo Območno združenje VVS Idrija Cerkno, je navzoče kot slavnostni govornik nagovoril vojni veteran 1991, zgodovinar in dolgoletni poslanec Državnega zbora RS Samo Bevk. Njegov govor v nadaljevanju objavljamo v celoti:

Drage učenke in učenci, spoštovane učiteljice in učitelji, predstavniki veteranskih organizacij, dragi prijatelji, gospod župan. Dovolite mi, da vas najprej prav lepo pozdravim ter se obenem zahvalim za povabilo in priložnost za slavnostni nagovor.
Vesel sem, da ste strnili svoje vrste in skupaj organizirali današnjo svečanost v počastitev dneva državnosti z dvigom slovenske zastave ter tako na lep način obeležili tudi zaključek šolskega leta. Zato iskrena zahvala organizatorjem Območnemu združenju veteranov vojne za Slovenija Idrija-Cerkno, Osnovni šoli Idrija, Občini Idrija ter pododboru Društva veteranov Sever Severnoprimorske Idrija-Cerkno, da spoštujete tradicijo in negujete spomin na eno izmed najpomembnejših obdobij slovenske zgodovine, na ustanovitev naše države in zmago v osamosvojitveni vojni.
25. junija, na jutrišnji dan, praznujemo dan državnosti, pred nekaj dnevi smo praznovali občinski praznik. Ob tej priložnosti vsem skupaj iskreno čestitam in želim vse dobro, učenkam in učencem ter vsem zaposlenim v šolstvu pa želim lepe počitnice, da se boste lahko odpočili, si nabrali novih moči ter septembra ponovno zasedli svoje učilnice, učitelji zbornico, devetošolci pa nadaljevali šolanje na poklicnih in srednjih šolah.
Pred 33 leti, 25. junija 1991, je slovenska skupščina sprejela vse potrebne osamosvojitvene dokumente, Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine in Deklaracijo o neodvisnosti. Vse to je bilo mogoče zaradi danes žal nepredstavljive enotnosti Slovenk in Slovencev ter vseh državljanov in državljank na plebiscitu 23. decembra 1990, ko smo se odločali o tem ali želimo, da naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Ob tem usodnem vprašanju smo se poenotili kot še nikoli v svoji nacionalni zgodovini.
Zato sem leta 2005 kot poslanec takratni vladi in državnemu zboru predlagal, da se 26. december kot praznični dan samostojnosti, preimenuje v dan samostojnosti in enotnosti, kar je slovenski parlament tudi uzakonil.
Osamosvojitev Slovenije je bil brez dvoma izredno dolg zgodovinski proces uveljavljanja samobitnosti slovenskega naroda v različnih državnih tvorbah.
Od programa Zedinjene Slovenije sredi 19. stoletja, do Maistrovih borcev ob koncu prve svetovne vojne, ki so ubranili severno mejo ter narodnoosvobodilnega boja in partizanskih borcev.
Z osamosvojitvijo leta 1991 smo Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani uresničili prizadevanja za državno samostojnost in suverenost ter mednarodno priznanje Slovenije. Osamosvojitveni proces je v sklepni fazi trajal od razglasitve majniške deklaracije, ustavnih amandmajev leta 1989 in prvih večstrankarskih parlamentarnih volitev, preko plebiscita, izvedenega 23. decembra 1990 ter osamosvojitvene vojne junija in julija 1991, do sprejema Republike Slovenije v OZN leta 1992. S tem je bilo zaokroženo dolgotrajno prizadevanje za uveljavitev samobitnosti slovenskega naroda.
Nič ni samoumevnega, za svobodo in svoje pravice se je potrebno boriti. Tako smo plebiscitarno odločitev slovenskega naroda in vseh državljank in državljanov, da želimo živeti v samostojni in neodvisni državi Republiki Sloveniji, morali ubraniti tudi z orožjem.
Po slovesni razglasitvi naše države pred slovenskim parlamentom 26. junija, ko je takratni predsednik Milan Kučan svoj zgodovinski govor zaključil z besedami: »Nocoj so dovoljene sanje, jutri je nov dan«, je Jugoslovanska ljudska armada že naslednji dan začela oborožen napad na Slovenijo. Pričela se je vojna za osamosvojitev Slovenije. Zahtevala je številne smrtne žrtve in ranjene na obeh straneh. Uničenega je bilo tudi veliko premoženja. Prav vsi, malo starejši, se še danes spominjamo silovite eksplozije v skladišča orožja in razstreliva JLA, ki je razdejala Črni Vrh nad Idrijo.
Predsednik Kučan je s svojimi preroškimi besedami takrat mislil na veliko odgovornost do države, ki smo jo ustanovili, da to zahteva trdo delo in veliko odgovornost ter, da je treba z državo tudi znati upravljati.
Ali jo znamo upravljati in kako jo upravljamo se sprašujem tudi sam? Zato se moramo tudi danes zavzemati za ohranitev javnega zdravstva in javnega šolstva, ki seveda nista samoumevna in bi ju morali bolj ceniti. Boriti se moramo za ohranitev socialne države, za večja vlaganja v izobraževanje, znanost in raziskave. Boriti se moramo za ohranitev slovenskega jezika, za večja vlaganja v ustvarjalno kulturo, v kulturno dediščino in seveda tudi v športno infrastrukturo.
Še pred nekaj leti si nisem mogel predstavljati, da se bomo morali boriti za ohranitev bankomatov in poštnih nabiralnikov. Siromašenje kvalitete življenja še posebej čutimo v manjših lokalnih skupnosti po vsej državi. To je proces, ki se ni začel pred nekaj leti, temveč traja že skoraj dve desetletji, ne glede na to katera vlada je na oblasti. Začelo se je z ukinjanjem delovnih mest in številnih storitev na področju državne uprave ter premajhnega vlaganja na različnih področjih, od stanovanjske izgradnje do investicij za večjo dostopnost do širokopasovnih povezav.
Prav zaradi tega moramo od države oziroma vlade zahtevati, da se ta proces zaustavi, pri tem pa imajo svoj del odgovornosti tudi lokalne skupnosti.
Spoštovani. Slovenija se mora zavzemati za bolj socialno, solidarno in demokratično Evropsko unijo, spoštljivo do temeljnih vrednot kot so človekove pravice, pa pravice manjšin in pravice delavcev. Vsi skupaj pa se moramo zavzemati za mir in stabilnost, ki danes, v tem razgretem svetu, ko se brez sramu grozi z jedrskim orožjem, nista več samoumevna. Upam, da stojimo na pravi strani zgodovine.
Ob zaključku šolskega leta in pred jutrišnjim praznikom dnevom državnosti vam želim vse dobro, predvsem pa veselja, razigranosti in dobre volje.

Območno združenje veteranov vojne za Slovenjo Idrija Cerkno je v ponedeljek, 24.06.2024 v spominskem parku osamosvojitve Slovenije v Idriji, ponovno pripravilo svečanost v počastitev Dneva državnosti.
Ker učitelje in učence iz Osnovne šole Idrija ter veterane vojne za Slovenijo iz Območnega združenja Idrija Cerkno povezuje že dolgoletno uspešno sodelovanje v različnih oblikah, so tudi tokratno svečanost pripravili skupaj.
Program se je pričel s prihodom praporščakov veteranskih in domoljubnih organizacij ter postroja veteranov vojne za Slovenijo in Policijskega veteranskega društva Sever, ki so na prizorišče prinesli slovensko trobojnico. Ob intonirani državni himni in ob častnem pozdravu praporov, je vojni veteran Alfred Pregelj, slovensko zastavo dvignil na obnovljen drog na katerem je slovenska trobojnica prvič zaplapolala na svečanosti ob razglasitvi samostojnosti Slovenije pred triintridesetimi leti.
Svečanost se je nadaljevala s programom, ki ga je povezovala učenka osnovne šole Vita Vidmar. Udeležence sta s pozdravnimi nagovori nagovorila podpredsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Franci Ferjančič in župan Občine Idrija Tomaž Vencelj.
Kot slavnostni govornik pa ja nastopil Samo Bevk, vojni veteran, zgodovinar in nekdanji poslanec Državnega zbora. V svojem nagovoru je povdaril pomen slovenskega osamosvajanja ter se poklonili ljudem in dogodkom, ki so se v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo odvijali na območju tedanje občine Idrija. Opozoril pa je tudi na sedanje razmere, ki ljudem v lokalnih skupnostih niso vedno naklonjene. V naslednjem prispevku njegov govor objavljamo v celoti.

Kulturni program svečanosti so pripravili in prisrčno izvedli recitatorji iz Osnovne šole Idrija in pevci Otroškega pevskega zbora Osnovne šole Idrija pod vodstvom Elizabete Lampe.

Pred triintridesetimi leti, dne 25. junija 1991, je naša domovina Slovenija postala tudi samostojna država.
V predprazničnih dneh pogosteje kot sicer govorimo o domoljubju in domovini. Razlika med domovino in državo je v tem, da moramo državo ubogati, ker določa, kaj smo dolžni delati in česa ne smemo. Domovina pa želi samo, da bi jo imeli radi kot nam narekuje srce.
Veselje in vznesenost ob razglasitvi samostojne Slovenije, ko smo v sedanjem idrijskem “Spominskem parku osamosvojitve Slovenije” v čast novonastali državi dvignili zastavo in posadili lipo, pa ni trajalo dolgo. Že pred svečano razglasitvijo so iz vojašnice v Pivki zapeljali tanki in na Primorskem se je začela osamosvojitvena vojna. Naslednji dan pa so se začeli vrstiti vpoklici in mobilizacija vseh enot Teritorialne obrambe. Milica pa je bila že pred tem v popolni bojni pripravljenosti. Preko tisoč mož in fantov iz občin Idrija in Cerkno, je tedaj prijelo za orožje in se zoperstavilo agresorski Jugoslovanski ljudski armadi zato, da Slovenci obranimo svoje državno ozemlje. Uspeli smo! Nikdar pa ne pozabimo, da nam samostojna država Slovenija ni bila podarjena, ampak je bila, četudi ne po naši volji, izborjena v vojni, tudi za ceno mnogih življenj njenih braniteljev.
Leta 1991 smo se sedanji veterani osamosvojitvene vojne borili za to, da bo Slovenija gospodarsko uspešna, socialna in demokratična država ter da se bo razvijala v miru in v skupnosti demokratičnih držav Evrope. In ne zadnje, da bo vsem njenim prebivalcem pravična in dobra mati, na katero bodo, tako kot smo bili mi ob njeni ustanovitvi, danes nanjo ponosni tudi naši otroci. Vsak zase ve, kaj in koliko od tega smo v triintridesetih letih samostojnosti uspeli tudi uresničiti? Kljub vsemu imamo jo samostojno Slovenijo, ki ni le država ampak tudi naša domovina, zato jo imejmo radi!

Ob državnem prazniku Devu državnosti vsem vojnim veteranom ter vsem občankam in občanom iskreno čestitamo!

Slednje so besede vzpodbude, ki jih je na dobrodelnem koncertu v podporo obnovi Partizanske bolnišnice Franja, kot slavnostna govornica izrekla predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je Franjo označila za simbol povezovanja, sodelovanja, solidarnosti in človečnosti. Kot je dejala v nadaljevanju, verjame, da se bodo s skupnimi močmi zbrala sredstva za njeno obnovo. Izrazila pa je željo po dogovoru med občino in državo glede lastništva, obnove, vzdrževanja in upravljanja tega neprecenljivega spomenika, ter izrazila podporo konstruktivnim pogovorom, ki o tem potekajo med občino in kulturnim ministrstvom. Čeprav takemu stališču nekatera politikantska razmišljanja tudi nasprotujejo in obnovo bolnišnice Franja povezujejo z neuspešnim razreševanjem sedanjega stanja v slovenskem zdravstvu, so te besede velika vzpodbuda vsem, ki se prizadevajo za ohranitev in obnovo tega Slovenskega in Evropskega simbola človečnosti, solidarnosti in humanizma.
Obnova bolnišnice bo zapletena in dolgotrajna. Terjala bo veliko truda, znanja in organizacije, pa tudi precejšnja finančna sredstva, vendar ne bodo presegla stroškov nakupa stavbe na Litijski v Ljubljani. Najprej bo potrebno urediti zaledje soteske Pasice, namestiti zaščitne mreže na pobočjih nad bolnišničnimi barakami ter urediti dostopno pot. Šele po zavarovanju širšega območja se bo lahko pristopilo varni obnovi bolnišničnih barak. Kot zagotavljajo odgovorni je dokumentacija že pripravljena, izvajalci so že izbrani, zagotoviti pa je potrebno še denar ocenjujejo, da bodo potrebovali pet do šest milijonov evrov.
Da bi zbrali denar za obnovo Partizanske bolnice Franja, je v soboto 22.6.2024 na Glavnem trgu v Cerknem potekal dobrodelni koncert pod naslovom »Bratje zapojmo!« Koncert so ob podpori veteranskih in domoljubnih organizacij pripravili Občina Cerkno, Mestni muzej Idrija in Zavod za turizem Cerkno.
Dogodek je uvedel prihod postroja praporščakov veteranskih in domoljubnih organizacij, katerega je ob prihodu na prizorišče, ob spremstvu cerkljanskega župana in svojega pribočnika pregledala predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je ob tej priliki darovala tudi svoj prostovoljni prispevek za obnovo Franje.
Poln trg obiskovalcev koncerta, ocenjujejo da jih je bilo okoli 1.200, ki so prišli od blizu in daleč, sta po slovenski himni sta nagovorila župan Občine Cerkno Gašper Uršič in dr. Miha Kosmač, direktor Mestnega muzeja Idrija, ki že od leta 1963 upravlja s Partizansko bolnico Franja.
Kot slavnostna govornica pa je navzočim spregovorila predsednica države Nataša Pirc Musar.
Sledil je kulturno umetniški del dogodka na katerem so nastopili: Coro popolare della resistenza, Darko Nikolovski, Marjetka Popovski s skupino, Moška vokalna skupina Zven, Partizanski pevski zbor, Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Ženska vokalna skupina Zimzelen in Ženski pevski zbor Cerklanke. Dogodek je povezovala Tjaša Jurman.
Koncertni dogodek so združeni pevci skupaj sklenili s primorsko himno Vstala Primorska, ki je na noge dvignila vse občinstvo na Glavnem trgu v Cerknem.
Izkupiček današnjega dobrodelnega koncerta, ki je znašal 10.000,85 EUR bodo dodali že zbranim donatorskim sredstvom za obnovo Franje, ki se zbirajo na posebnem računu, na katerem se je do današnjega dne zbralo skoraj 27.400 evrov.
Ne bo pretirano, če zapišemo, da je za izpeljavo dogodka skrbelo  veliko število Cerkljanov. Cerkljanski gostinci in turistični delavci so v svojih lokalih in na številnih stojnicah udeležencem ponudili številne cerkljanske dobrote in izdelke domače obrti. V Cerknem je bil ta dan praznik. Želimo si, da so praznično vzdušje, z zavedanjem, da so vsak po svojih močeh prispevali za dober namen, na svoje domove odnesli tudi udeleženci dogodka.
Še enkrat, tudi v imenu veteranskih in domoljubnih organizacij, iskrena hvala vsem!

Tako kot pred triintridesetimi leti, ko so v Cerknem na drog prvič svečano dvignili zastavo novo nastale države Republike Slovenije, so svečan dogodek ponovili v petek 21.6.2024. Če uporabimo besede pisatelja Cirila Kosmača, je bil »tisti dan lep, svetel in zveneč, kot iz čistega srebra ulit«. Takratna svečanost je potekala pred Hotelom Cerkno, petkov dogodek pa se je odvil na platoju pred Cerkljanskim muzejem.
Svečanost so ob podpori Občine Cerkno in v sodelovanju z Osnovno šolo Cerkno, pripravile veteranske organizacije pod vodstvom PVD Sever – pododbor Idrija Cerkno.
Svečanosti so prisostvovali številni vojni veterani 1991, med njimi tudi podpredsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Jožko Člekovič. Organizatorji pa so svečan dogodek želeli praznovati z mladimi in učenci Osnovne šole so bili tudi najštevilčnejši udeleženci svečanosti. Seveda so bili na svečanost povabljeni tudi vsi Cerkljani in Cerkljanke, vendar jih je bilo med občinstvom le peščica, kar je sicer dobro organizirani in doživeto izpeljani prireditvi dalo kanček grenkega priokusa. Ne prvič, a tudi tokrat si vojni veterani 1991 zastavljajo vprašanje, komu pripravljajo take spominske prireditve? Menda ne le sami sebi?
Svečanost so s prihodom na prizorišče uvedli praporščaki veteranskih in domoljubnih ter sorodnih organizacij ter postroj vojnih veteranov nosilcev državne zastave.
Ob državni himni, ki so jo skupaj izvedli godbeniki trobilnega sestava Policijskega orkestra in pevci mladinskega pevskega zbora Valovi iz Osnovne šole Cerkno, je vojni veteran Milan Lapajne na drog dvignil državno zastavo, ki je zaplapolala v vsej njeni veličini.
V pozdravnem nagovoru je prisotne nagovoril župan Občine Cerkno Gašper Uršič. V slavnostnem nagovoru pa je spregovoril Angel Vidmar, predsednik PVD Sever Severnoprimorske.
V kulturnem programu, ki ga je povezovala Tjaša Jurman in so ga izvedli godbeniki Policijskega orkestra in pevci mladinskega pevskega zbora Valovi iz Osnovne šole Cerkno, je učenka te šole Hana Pegan prebrala svoj prispevek, ki ga je napisala za letošnji literarni natečaj »Tudi pri nas je potekalo osamosvajanje Slovenije« in, ki je bil po mnenju strokovne komisije Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno izbran za najboljšega.