Veterani vojne za Slovenijo, združeni v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo z zaskrbljenostjo spremljamo pojave nasilja v širšem evropskem kot tudi našem domačem okolju. Ne mine dan, da ne bi bili priče raznim oblikam fizičnega in psihičnega nasilja, nasilja med mladostniki in tudi nasilja nad starejšimi. Navedene in tudi druge oblike nasilja so medsebojno prepletene in imajo resne posledice tako za posameznike kot tudi za celotno skupnost. Vse navedeno vpliva na odpornost celotne družbe, še posebej v zapletenih družbenih razmerah in krizah.
Leta smo opozarjali na sovražni govor, medijske manipulacije vključno z lažnimi novicami, zavajanjem in spreminjanjem temeljnih vrednot, na katerih temelji obstoj družbe. Danes se vse našteto, vendar v še bolj izpopolnjeni obliki, nadaljuje. Še več, ponovno se oblikujejo nekakšne »Slovenske obrambne straže« in pod geslom »za Slovenijo« grozijo ne samo migrantom, ampak vsem, ki so zagovorniki človekovih pravic in človekovega dostojanstva. Danes je to ocenjeno kot provokacija, jutri pa bo to še kaj drugega.
Naslednji svež primer: Na družbenih omrežjih posameznik, ki ni kdor koli, ampak bivši župan in poslanec Državnega zbora, sicer nekajkrat pravnomočno obsojen, poziva na demonstracije pred RTV SLO, na katerih bodo prisotni tudi vojaki in policisti v civilu. Če je pozivanje na demonstracije njegova legitimna pravica, pa je pozivanje na udeležbo vojakov in policistov, čeprav v civilu, vse kaj drugega! Ni pa njegova pravica groziti in obtoževati ljudi , ki bili so leta 1991 na pravi strani, na strani Slovenije in njenih obrambnih sil. Tovrstne obtožbe so nedostojne in pomeni sprevračanje zgodovinskih dejstev. To je resna grožnja posameznikom in celotni javni TV in ukrepanje ne more biti odvisno le od tega, če se posameznik čuti ogroženega!
Apeliramo na pristojne organe, da ukrepajo, brez sprenevedanja in zavijanja tako resnih groženj v celofan svobode govora, kajti tudi svoboda govora ima svoje meje!
Politični voditelji na vseh ravneh družbe! Zaustavite in preprečite drvenje družbe v nasilje. Zaustavite sovražnost in nestrpnost ter svoje moči usmerite v zagotavljanje miru in blagostanja naših državljank in državljanov!
Ladislav Lipič
Predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo

Vljudno vas obveščamo, da je zaradi slabe vremenske napovedi, pohod »po poteh enot Teritorialne obrambe Idrija« in spominsko srečanje v Idrijskih Krnicah, ki je bilo napovedano za nedeljo 26.5.2024, PRELOŽENO NA NEDELJO,16.6.2024.
Vabimo, da se pridružite nekdanjim pripadnikom 120. jurišnega odreda TO Idrija in nekdanjim pripadnikom 3. čete jurišnega odreda četne sestav (prej partizanskega bataljona), na pohodu od domačije na Pisancah nad Oblakovim vrhom preko Idrijskih Krnic do Lovske koče na Jelenku, kjer bo tudi spominska prireditev. Pohod in srečanje sta posvečena obujanju in ohranitvi spomina na delovanje teh dveh enot in domačinov na tem območju med osamosvojitveno vojno leta 1991. Podoben dogodek smo prvič izvedli pred dvema letoma, 22.5.2022.

Program:
-Do 8:00. ure zbiranje pri Lovski koči na Jelenku – lahko se dogovorimo za skupne prevoze z lastnimi avtomobili s parkirišča Barbare v Idriji ob 7:30. uri in s parkirišča Rotomatike ob 7:45. uri. Pod Lovsko kočo parkiramo približno polovico avtomobilov.
-Od 8:15 do 8:45. ure prevoz z drugo polovico avtomobilov do domačije Na Pisancah nad Oblakovim vrhom.
-Od 9:00 do 14:00. ure pohod od Pisanc čez Lokvarski vrh do Idrijskih Krnic in nato do Lovske koče na Jelenku. Na poti bodo približno četrturni postanki na izjemno razglednem Lokvarskem vrhu (Vrhovec) in na domačijah, kjer so posamezni vodi obeh enot izmenično prebivali med vojno v času od 4.7. do 20.7.1991 – Na Pisancah, Na Hribu, Pri Kendu, Na Kalu.
-Od 14:00 do 15:00 počitek in okrepčilo.
-Od 15:00 do 16:00 spominska prireditev.
-Po prireditvi druženje in povratek domov z avtomobili čez Pisance; sproti se bomo uskladili za prevoze po parkirane avtomobile.
Trasa pohoda je izredno lepa, dolga okrog 10 km. Vzponov, ne prestrmih, bo skupaj okrog 300 m. Čiste hoje bo za približno tri ure, za okrog dve uri bo postankov. Kdor ne bi želel ali mogel na pohod, lahko pohodnike v celoti ali deloma spremlja v skupini z avtomobilom po cesti in se jim pridruži na postankih ter na srečanju pri Lovski koči.

V primeru slabe vremenske napovedi bosta pohod in srečanje prestavljena na jesen.

Prijave na srečanje in pohod:
Prosimo, da se za pohod in srečanje (tudi če brez pohoda) prijavite čimprej, najkasneje pa do srede, 12. junija. Prosimo tudi, da navedete, kako ste s prevozom (pridete sami, imate v avtu še kaj prostora, nimate prevoza). Pravočasna informacija o številu prijavljenih je organizatorjem pomembna zaradi logistične priprave dogodka. Če po prijavi ugotovite, da se dogodke ne boste mogli udeležiti, prosimo le, da to čimprej sporočite.
Ob prijavi navedite tudi, če pride z vami še kdo od svojcev ali prijateljev. Dobrodošli so tudi mladi.
Priporočeni prostovoljni prispevek za topli obrok in nekaj pripadajoče pijače je 5 EUR. Poravnate ga ob prihodu h koči.
Dodatna pijača v Lovski koči (kava, pivo, druge pijače) je na lastne stroške.
Naslov za vse prijave, sporočila ter informacije je Vlado Sedej, tel.: 041 360 840, e-naslov: vlado.sedej@gmail.com.
Če bo potrebno, vam bomo nekaj dni pred srečanjem posredovali dodatne informacije.

Vljudno vabljeni!

Živimo v svetu številnih konfliktov in vojnih spopadov, ki nas vsak dan znova opominjajo, kako dragocena vrednota je mir. Pred 80 leti je tudi na našem ozemlju divjala vojna. Slovenci so se skupaj z drugimi svobodoljubnimi narodi uprli okupatorjem in si priborili svobodo. Za ranjene in bolne tovariše so skrbeli v skritih bolnišnicah, ki so jih z veliko truda in iznajdljivosti zgradili v gozdovih in ob tem pogosto tvegali lastna življenja.
Partizanska bolnica Franja je spomenik temu humanizmu. Gruča barak v soteski Pasice nosi izjemno simbolno sporočilo, ki govori o moči skupnosti, o solidarnosti in človečnosti, ki sta za vsako družbo ključnega pomena. Spomenik državnega in evropskega pomena, ki opozarja na pomen miru in strpnega sožitja med narodi ter na občečloveške vrednote, smo dolžni ohraniti.
Obnova v neurju 2023 poškodovane Partizanske bolnice Franja, ki bo zapletena in dolgotrajna, bo terjala veliko truda, znanja in organizacije, pa tudi precejšnja finančna sredstva.

Od julija 2023 ima Mestni muzej Idrija, upravljavec spomenika, odprt poseben podračun za zbiranje donatorskih sredstev, ki bodo namenjena obnovi barak oziroma muzejski predstavitvi spomenika.
Prostovoljne prispevke bodo zbirali tudi na dobrodelnem koncertu »Bratje, zapojmo!«, ki bo 22. 6. 2024, ob 15. uri na Glavnem trgu v Cerknem.

PROGRAM PRIREDITVE:
Pozdravni nagovori:
Gašper Uršič, župan Občine Cerkno in Dr. Miha Kosmač, direktor Mestnega muzeja Idrija
Slavnostna govornica:
Dr. Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije
Na koncertu bodo nastopili:
Coro popolare della resistenza, Udine, Italija, vodi Roberto Frisano
Darko Nikolovski, Ljubljana
Marjetka Popovski s skupino, Izola
Moška vokalna skupina Zven, Cerkno, vodi Vanja Lampič
Partizanski pevski zbor, Ljubljana, vodi Jakob Barbo
Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Trst, vodi Pia Cah
Ženska vokalna skupina Zimzelen, Nova Gorica
Ženski pevski zbor Cerklanke, Cerkno, vodi Vanja Lampič

Voditeljica programa: Tjaša Jurman

Dogodek skupaj pripravljajo Občina Cerkno, Mestni muzej Idrija in Zavod za turizem Cerkno.

Dodatne informacije o dogodku: Milojka Magajne, Mestni muzej Idrija, e-mail: milojka.magajne@muzej-idrija-cerkno.si, tel.: 05 37 26 624, 041 286 681

Hvala vsem, ki se boste udeležili dobrodelnega koncerta in boste pomagali pri obnovi bolnice Franja in iskrena hvala vsem, ki ste za obnovo že darovali.

Vabljeni v čim večjem številu in pripeljite tudi prijatelje in znance!

Povzeto po: Sporočilo za javnost organizatorjev koncerta

Kot je določeno v statutu Zveze veteranov vojne za Slovenijo, vojni veterani osamosvojitvene vojne 1991, 17. maja praznujejo svoj praznik – dan veteranov. Ta dan se s ponosom in zanosom praznuje v spomin na leto 1990, na zavrnitev ukaza o oddaji orožja Teritorialne obrambe v skladišča pod nadzorom JLA. Občinski štabi Teritorialne obrambe, ki so ta ukaz zavrnili so preprečili popolno razorožitev takratne Teritorialne obrambe ter omogočili začetek izvajanja najbolj konspirativnega in za vojaško ubranitev slovenske suverenosti ključnega projekta Manevrske strukture narodne zaščite.
Kot vsako leto je tudi letošnjega 17. maja 2024, tudi v prisotnosti veteranov iz OZ VVS Idrija Cerkno, pri pomniku slovenskemu rodoljubu na Geometričnem središču Slovenije na Slivni pri Vačah potekala osrednja slovesnost v počastitev Dneva veteranov 1991.
Prireditev sta pripravili Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih Društev Sever.

V prisotnosti številnih praporov veteranskih in domoljubnih organizacij sta po svečanem dvigu slovenske zastave,  udeležence na slovesnosti uvodoma nagovorila; Miloš Kimovec, predstavnik Društva Geoss in Franci Rokavec, župan Občine Litija.

Slavnostni govornik na svečanosti pa je bil dr. Robert Golob, predsednik vlade Republike Slovenije. Premier je v uvodoma poudaril, da je »Slovenija znana po svoji bogati tradiciji civilnih gibanj in združenj. Tudi proces osamosvajanja se je začel na miren način preko civilnih gibanj, preko intelektualnih pobud, od Majniške deklaracije naprej«. Nato je spomnil na 17. maj leta 1991, ko so se Slovenci začeli združevati in se je lahko zgodil odpor. Poudaril je pomen vzpostavitve Manevrske strukture narodne zaščite in na takšni osnovi smo osamosvojitev izpeljali s tako malo žrtvami in na videz enostavno, a pri tem izpostavil pomen temeljitih priprav. »Prav je, da se na to spomnimo vsakokrat, ko si kateri od politikov začne prilaščati zasluge za to narodno dejanje, za dejanje, kjer se nismo ločevali«.
V kulturnem programu svečanosti, kateri sta prisostvovala tudi minister za obrambo Marjan Šarec in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar,  so sodelovali učenci – nagrajenci literarnega natečaja, ki so ga pripravile veteranske organizacije iz Pomurja in kvintet Orkestra slovenske policije.
Po končani slovesnosti je sledilo prijateljsko druženje z obujanjem spominov z obdobja osamosvojitvene vojne, ko so branili suverenost nove države Republike Slovenije.
Vsem vojnim veterankam in veteranom osamosvojitvene vojne 1991 ter vsem, ki so sodelovali in pomagali ubraniti slovensko suverenost, ob prazniku – dnevu veteranov, iskreno čestitamo!

Filmsko gledališče v Idriji bo v nedeljo 02. junija 2024 ob 19. uri predvajalo dokumentarni film Bitka za Holmec.
Film pripoveduje zgodbo o enem izmed odmevnejših vojaških spopadov med slovensko osamosvojitveno vojno, o spopadu na mejnem prehodu Holmec, ki se je odvijal med 27. in 29. junijem 1991.

Opis zgodbe:
Prvič po tridesetih letih se na mejnem prehodu Holmec srečajo nekdanji nasprotniki, ki so se borili v bitki za ta mejni prehod.

Nekdanji poveljnik stražnice, vodnik JLA, Husein Šabić, sreča Otokarja Praperja, nekdanjega poveljnika miličnikov, ki je bil v boju težko ranjen.

Kaj se je zgodilo na mejnem prehodu? Pomembna zmaga v slovenski vojni za samostojnost ali prvi vojni zločin v vojnah na prostoru bivše Jugoslavije? Kaj se je zgodilo z vojaki, ki so se predajali na platoju pred stražnico, nakar so se med streljanjem razbežali? Vse pa je posnel sodelavec avstrijske javne televizije ORF, Slovenec Ivan Klarič.
Film z intervjuji in arhivskim gradivom zgradi kronologijo dogajanja, hkrati pa na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu, s pomočjo slovenskih pravnic, razišče pristojnosti tega sodišča. Bivša glasnogovornica nekdanjega Mednarodnega kazenskega sodišča za bivšo Jugoslavijo, novinarka, francozinja Florence Hartmann, pojasni delovanje tega sodišča in svoj, medijsko izjemno odmeven, spor z njim.
Film je dobil številna mednarodna priznanja in nagrade (najpomembnejše):
– Toronto Documentary Feature & Short Film Festival – Kanada – oktober, 2022 – NAGRADA: za najboljšo filmsko fotografijo
– Brno Film Festival – Češka republika – januar, 2023 – NAGRADA: častna omemba
– Moscow Indie Film Festival – Rusija – junij, 2023 – NAGRADA: za najboljši film, najboljšo glasbo, najboljši zvok.

OZ VVS Idrija Cerkno vam vljudno  priporoča ogled tega zanimivega filmskega zapisa o dogodku iz osamosvojitvene vojne!

Povzeto po: www.kinoidrija.org