Na svečanosti v počastitev državnega praznika Dneva državnosti, kije v petek 23.6.2023 potekala v Spominskem parku osamosvojitve Slovenije v Idriji, je zbrane v imenu vojnih veteranov 1991 nagovoril Jurij Kavčič, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno.
V nadaljevanju objavljamo njegov nagovor.

Spoštovani veterani, veteranke, spoštovani g. župan Tomaž Vencelj, spoštovani predsednik PO Severne Primorske g. Jožko Člekovič, spoštovani predsednik PVD Sever Severne Primorske Angel Vidmar, spoštovani praporščaki in drago občinstvo!
Bliža se dan 25. junij, Dan državnosti, ki ga danes na tem mestu »Parku osamosvojitve Slovenije« s slavnostnim dvigom Slovenske zastave praznujemo.
32 let mineva, dokaj mlada država. Njen nastanek je bil zrel, demokratičen, podprt s široko plebiscitarno odločitvijo naših državljank in državljanov. Naša prejšnja federalna država je bila preveč nenaravna, okostenela tvorba, da bi lahko obstajala brez prisile, z lastno voljo vseh narodov in narodnosti, ki so jo sestavljali. Njeni notranji odnosi niso bili dovolj demokratični, zato smo osamosvojitev poizkušali izpeljati na miren način in z dialogom razrešiti prejšnje zaostrene odnose. Na žalost druga stran tega ni sprejela in je poizkusila z vojaško silo zadržati slovensko osamosvajanje.
V desetdnevni vojni smo se uspešno obranili. Velika enotnost in odločnost slovenskih državljanov je takrat prepričala tako agresorja kot mednarodno skupnost, da volje ljudi ni mogoče zlomiti z vojaško silo.
Zdaj imamo svojo domovino, demokracijo, a treba je skrbeti tudi za tiste, ki so v stiski, revščini, predvsem pa moramo ohraniti naše okolje, čist zrak, vodo in zemljo tudi za prihodnje generacije.
Ob dnevu slovenske državnosti vam želim čim več osebnega zadovoljstva in miru, čimbolj uspešno delo in prijazno življenje v naši lepi domovini.

Slovenija, še na mnoga leta !

Te dni pred dvaintridesetimi leti smo nekdanji teritorialci in miličniki preživljali v jeku osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Četudi danes kdo podcenjujoče zamahne z roko “saj ni bilo nič”, ni bilo enostavno. Vsak s svojimi nalogami, svojimi vprašanji in strahovi smo zrli v naslednji dan. Neglede na vse pa smo bili prepričani, da moramo tudi z orožjem zavarovati odločitev Slovenk in Slovencev, da hočemo živeti v samostojni in suvereni državi.

Z namenom, da ohranimo spomin na tiste prelomne čase in na takratno vlogo in naloge   teritorialcev, vas vabimo, da si na povezavi https://www.ozvvs-idrija-cerkno.si/aktivnosti-to-idrija-v-obdobju-osamosvajanja-slovenije/ preberete sežet pregled aktivnosti Teritorialne obrambe Idrija v obdobju osamosvajanja Slovenije.

Naj ne bo nikoli pozabljeno!

Na svečanosti v počastitev državnega praznika Dneva državnosti, kije v petek 23.6.2023 potekala v Cerknem, je zbrane v imenu vojnih veteranov 1991 nagovoril Franci Ferjančič, podpredsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno. Njegov nagovor v nadaljevanju objavljamo v celoti.

Drage učenke in učenci, spoštovani g. župan, veteranke in veterani, Cerkljanke in Cerkljani, cenjeni gostje!

Prav lepo pozdravljeni na današnji svečanosti, ki jo pripravljamo v počastitev bližajočega se praznika. Ta dan – 25. junij, danes slavimo kot enega naših največjih praznikov – Dan državnosti. Zato ponosno izobesimo zastave!
Še posebej toplo pozdravljam soborce iz osamosvojitvene vojne za Slovenijo in pripadnike cerkljanske čete Teritorialne obrambe Idrija ter Milice in Narodne zaščite. S svojim sodelovanjem v osamosvojitveni vojni ste uresničili zavezo, da je slovenska domovina naša mati, kateri dolgujemo hvaležnost in zvestobo. S svojimi ravnanji in predanostjo domovini pa ste tedaj častno izpolnili svojo dolžnost pred obličjem zgodovine, če uporabim besede prof. Janeza Kavčiča na spominskem obeležju v Idriji.
V nedeljo bo minilo že 32 let , ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, sicer slavnostno razglašeni naslednji dan, 26. Junija 1991, na Trgu republike v Ljubljani. Veselje in vznesenost ob razglasitvi samostojne Slovenije ni trajalo dolgo.
Že pred svečano razglasitvijo so iz vojašnice v Ilirski Bistrici zapeljali tanki in na Primorskem se je začela vojna. Naslednji dan pa so se začeli vrstiti vpoklici in mobilizacija vseh enot Teritorialne obrambe. Milica pa je bila že pred tem v popolni bojni pripravljenosti. Na ta dan, 27. Junija 1991, se je z napadom Jugoslovanske ljudske armade uradno začela slovenska osamosvojitvena vojna, v kateri je Slovenija obranila neodvisnost.
To je bil dan pred dvaintridesetimi leti, ko smo na proslavi pred Hotelom tudi v Cerknem, podobno kot, danes, na drog svečano dvignili zastavo novonastale države Republike Slovenije.
27. Junija 1991 pa smo se tudi pripadniki Cerkljanske čete Teritorialne obrambe občine Idrija odzvali na pozive in zbrali v tajnem skladišču orožja v pekariji v Mostaniji in odšli na barikade na Kladje in na Želin. Preko tisoč mož in fantov iz občin Idrija in Cerkno, je tedaj prijelo za orožje in se zoperstavilo agresorski Jugoslovanski ljudski armadi. Ponosni smo, da je bila pri nas odzivnost med najvišjimi v Sloveniji, saj ga praktično ni bilo moža ali fanta, ki bi na poziv ostal doma.
Na območju takratne občine Idrija ni bilo nastanjenih večjih enot JLA. Teritorialna obramba Idrija je imela pomembno nalogo, da s cestnimi barikadami na Kladju, na Želinu, v Govejku in v Zali, blokira ceste in nadzira promet na komunikacijah iz smeri Ljubljane, Kranja in Postojne, po katerih bi lahko enote JLA prodirale proti mejnim prehodom na Tolminskem. Bila je v pripravljenosti, da prepreči prodor tankov iz Vrhnike ter morebitne zračne desante na območjih Cerkljanskega vrha, Raven in Bukovega, Idrijskih krnic, Črnega vrha in Godoviča.
Po 32 letih je čas za veselje in praznovanje, za vznesene govore in seveda tudi čas za premišljevanje. Čas za premišljevanje o tem kako smo si predstavljali čas v katerem bomo živeli, kako smo ga doživljali in kako ga bomo živeli. Vsak bo našel svoje odgovore, poglede, pohvale in graje. Tisti, ki ste bili v času osamosvajanja še otroci ali ste se rodili šele po osamosvojitvi boste presojali gotovo drugače kot mi, ki smo bili del procesa in njihovi činitelji. Nikar pa ne pozabite, da država Slovenija ni nastala iz nič in čez noč. Nastala je iz poldrugega tisočletja dela in bojev številnih generacij Slovenk in Slovencev in mi smo ta proces samo zaključili.
Tudi vojni veterani imamo dolžnost in pravico povedati svoje mnenje, saj države Slovenije nismo pomagali ustvarjati zato, da bi si jo danes prisvojile katerekoli elite. Ni v interesu vojnih veteranov da se je v Sloveniji pojavljalo odmikanje od vladavine prava, razraščanje korupcije, pojavljanje sovražnega govora, medijske manipulacije in grožnje medijem, razmah politične nestrpnosti in podobno, kar vse maje zaupanje javnosti v oblast.
Veterani si želimo, da bi se Republika Slovenija razvijala kot gospodarsko uspešna in demokratična država v družini naprednih in demokratičnih držav sveta in, da bi bila vsem njenim prebivalcem pravična in dobra mati.
Vsem iskrene čestitke ob državnem prazniku dnevu državnosti.
Vse najboljše Slovenija in srečno občina Cerkno !

V petek 23.6.2023 je Parku osamosvojitve Slovenije v Idriji potekala svečanost z dvigom zastave Republike Slovenije v počastitev državnega praznika Dneva državnosti.

Svečanost je pripravilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija-Cerkno, v sodelovanju z Občino Idrija, Osnovno šolo Idrija ter  Društvom veteranov Sever Severnoprimorske, pododbor Idrija- Cerkno.

Kot slavnostni  govornik  je  zbrane na svečanosti  nagovoril Zorko Velikanje, prvi predsednik veteranske organizacije v Idriji. Njegov  nagovor  v nadaljevanju objavljamo v celoti.

Spoštovani gospod župan, gospa ravnateljica, učenke in učenci, veteranke in veterani , spoštovani vsi prisotni!

Te dni praznujemo dvaintridesetletnico naše države, Republike Slovenije. Dan državnosti ni katerikoli praznik. To je dan, ki bi nas moral navdajati s ponosom in radostjo.

Dolgo smo upogibali hrbte pred tujimi gospodarji, dolgo smo morali tajiti svoj jezik, prenašati ponižanje ter gledati, kako sadovi našega dela odtekajo v tujino. Tako, kakor v naši Idriji, od koder je celih petsto let silno bogastvo živosrebrnega zaklada polnilo tuje blagajne. Našim rudarjem pa so ostajali le borna plačila, bolezen in tenka rezina kruha.

Danes jo naposled imamo- svojo državo. Imamo jo zato, ker smo bili v danih zgodovinskih trenutkih kot narod enotni, odločni in nepopustljivi.  Uspeli smo in danes po celem tisočletju lahko s ponosom dvigamo  svojo zastavo in enakopravno stojimo ob boku vsem drugim narodom in državam.

Imamo deželo, ki je podobna raju, kakor je dejal že pesnik Prešeren.

Kaj pa mi, njeni ljudje in gospodarji? Ali smo sposobni zdaj, ko so dosegli zgodovinski cilj, ustvariti raj tud med nami samimi?  Kaj pa je raj? Naš pisatelj Jože Felc pravi: »Raj je prostor, kjer si judje dokončno uredijo svoje sožitje, kjer ni ne vojska, ne lakote, ne zločina in krivic. Raj je, kakor zlata doba, postavljena proti obstoječemu življenju. To je svet sreče in dejavne ljubezni.«

Opustimo torej nesoglasja in spore, zavist in egoizem. Bodimo čuteči do sočloveka. Naj nas ne vodi pohlep, temveč medsebojno spoštovanje in odgovorno delo. Ni se nam treba izgovarjati, da smo majhni, le dvomilijonski narod. Nismo slabši od drugih! Skupaj z njimi odkrivamo prapočelo nastanka življenja, satelite pošiljamo v vesolje, iščemo nove vire energije in nove tehnologije, stojimo na stopničkah z zlatom in srebrom okrog vratu, v tujini prevajajo in berejo naša literarna dela.

Znamo in zmoremo!

Prevzemimo torej odgovornost za našo bodočnost in za skupno srečo, kajti le eno domovino imamo. Tu so grobovi naših prednikov, tu so naši domovi, ki jih je treba čuvati in braniti.

Dovolite mi nazadnje, da vam vsem zbranim v imenu Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija-Cerkno čestitam za praznik naše države. S ponosom in vero zrite v prihodnost in bodite srečni!

V petek 23.6.2023 je na na platoju pred Cerkljanskim muzejem v Cerknem potekala svečanost z dvigom zastave Republike Slovenije v počastitev državnega praznika Dneva državnosti.
Svečanosti je pripravilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija-Cerkno, v sodelovanju z Občino Cerkno, Osnovno šolo Cerkno ter Društvom veteranov Sever Severnoprimorske, pododbor Idrija- Cerkno.

Kot slavnostna govornica je na svečanosti zbrane nagovorila Milojka Magajne, vodja Cerkljanskega muzeja. Njen nagovor v nadaljevanju objavljamo v celoti.

Spoštovani gospod župan, cenjeni veterani vojne za Slovenijo, dragi gostje, praporščaki, šolarji, obiskovalci…
To nedeljo bomo praznovali Dan državnosti v spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija postala neodvisna država. Nekateri se tega dneva in dogajanj, ki so sledila tudi sami spominjamo, šolarji ste se o rojstvu samostojne Slovenije pogovarjali v šoli ali pa ste mogoče o takratnih dogodkih slišali od svojih staršev ali starih staršev.
Povabilo, da spregovorim na tej slovesnosti, je tudi mene spodbudilo k razmisleku, predvsem, zakaj je pomembno ohranjanje spomina na ta zgodovinski dan? Slovenci smo namreč prehodili zelo dolgo in naporno pot, da smo dosegli ta cilj. Imeti svojo državo ni nekaj samoumevnega, mnogi narodi je nimajo in mnogi je tudi nikoli ne bodo imeli.
Nedolgo nazaj smo si z učenci 5. razredov cerkljanske šole ogledali razstavo Cerkljanska skozi stoletja, na kateri so spoznavali, kako burno zgodovino so doživljali naši predniki. Predvsem v zadnjih 100 letih, saj so se na našem območju v tem času zamenjale kar štiri države. Slovenci so svoje narodnostne zahteve po Zedinjeni Sloveniji, postavili že sredi 19. stoletja znotraj Avstrijskega cesarstva, čeprav takrat še niso razmišljali o samostojni državi. Tudi v Majniški deklaraciji iz leta 1917, v kateri so izrazili namero o povezovanju z drugimi Južno Slovanskimi narodi so še zmeraj razmišljali o avtonomiji znotraj Avstrije. Ta je ob koncu prve svetovne vojne razpadla, slovenski narod pa je bil razdeljen. Za Primorsko in za naše kraje se ni zgodilo pričakovano, pripadli so namreč Italiji. Sledilo je 25-letno obdobje, v katerem je bila ta država s svojim fašističnim režimom slovenskemu narodu na Primorskem prej hudobna mačeha kot mati domovina. Na vse mogoče načine so si prizadevali, da bi naš narod s svojim jezikom in kulturo izginil iz tega prostora. A naši predniki tega niso dopustili, vse sile so vpregli, da sta bila fašizem in nacizem v času druge svetovne vojne premagana, pa tudi v to, da je bila Primorska po koncu vojne ponovno priključena Sloveniji, in s tem Jugoslaviji, v kateri smo potem živeli do leta 1991.
Moji stari starši so bili rojeni pod Avstrijo, moji starši pod Italijo, sama sem se rodila v Jugoslaviji, moja otroka pa v samostojni Sloveniji. Upam, da naslednje generacije, to ste vi šolarji in vaši otroci, ne bodo doživljale tako naglih in burnih sprememb in si želim, da bomo kot narod znali ohraniti svojo domovino močno in povezano. Tako kot smo to zmogli v prelomnih mesecih osamosvajanja v začetku 90. let 20. stoletja. Slovenci smo se namreč na plebicitu, 23. decembra 1990 z veliko večino odločili, da naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država. 25. junija 1991 je slovenski parlament sprejel ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Na slovesnosti pred parlamentom 26. junija 1991 je nova slovenska zastava prvič zaplapolala. Žal je temu sledila agresija JLA na slovensko ozemlje in 10 dnevna vojna, ki je terjala tudi žrtve, česar tudi ne smemo pozabiti.
To da danes živimo svobodno v samostojni državi je velika vrednota in prav je, da se ob takih trenutkih spomnimo, da bi bilo lahko tudi drugače.
V prelomnih časih, ko se je rojevala naša država so ključno vlogo odigrale enote teritorialne obrambe in milice, ki so se učinkovito uprle agresiji JLA in tako odločilno prispevale, da so njeni vojaki zapustili ozemlje Republike Slovenije. Pri tem pa ne gre samo za čas desetdnevne vojne, saj so bile priprave obsežne in dolgotrajne. O vlogi TO je bilo že precej zapisanega, tudi vi šolarji ste v preteklih letih zapisovali spomine svojih sorodnikov in znancev. Nas muzealce pa še čaka naloga, da ta delček naše zgodovine podrobneje predstavimo na naših razstavah. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno je našemu muzeju pred dvema letoma predalo v hranjenje obsežno dokumentarno in fotografsko gradivo, ki nam bo pri tej predstavitvi nedvomno v veliko pomoč. Hvala vsem, ki ste po svojih močeh prispevali, da danes živimo v svobodni samostojni državi in hvala vsem, ki ohranjate spomin na prelomni čas pred 32. leti.
Srečno Slovenija!