Združenje borcev za ohranjanje vrednot NOB Idrija – Cerkno, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno, Društvo vojnih invalidov Nova Gorica in Planinsko društvo Idrija vabijo na 37. pohod po poteh prenosa ranjencev bolnišnic Franja in Pavla, ter srečanje prijateljev bolnišnic Franja in Pavla.

Veterani vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno, ki vodijo pohod na smeri Zadlog – Vojsko, pohod posvečajo tudi spominu na delovanje Učne čete Teritorialne obrambe  Idrija, ki je ob sodelovanju dela Zaščitnega voda, v času osamosvojitvene vojne 1991 v zbirnem centru 63. Območnega štaba Teritorialne obrambe Tolmin, na Vojskem skrbela za oskrbo in varnost prebeglih pripadnikov JLA.

Pohod bo potekal v soboto 29.08.2020.

Pohodniki se bodo podali na pot iz Želina ob 06.30 uri, iz Zadloga ob 06.00 uri in iz Tihe doline na Predmeji ob 08.00 uri.

Krajše spominske slovesnosti bodo potekale – ob 12.00 uri na Hudem Polju, ob 15.00 uri na Vojščici, ob 16.30 uri polaganje venca pred spominskim obeležjem na Vojskem.

Organizirani bodo posebni avtobusni prevoz iz avtobusne postaje Idrija in sicer:
Ob 6.00 Idrija – Želin, ob 14.00 Idrija – Vojsko – Vojščica.
Od 17,30 ure dalje – oziroma po dogovoru odhodi avtobusov Vojsko – Idrija – Želin, Vojsko – Predmeja in Vojsko – Idrija – Črni Vrh.

Prijave pohodnikov sprejemamo do četrtka 27.08.2020.
Kontakti:
-ZB Idrija-Cerkno: 031 341 409 / PD Idrija Andrej Bončina 031 591 769
-Zadlog (OZ VVS): Marko Mikuž 041 718 572, Marko Rupnik 041 288 035
-Tiha dolina: Dušan Brus 041 617 607

Pohod bo potekal v vsakem vremenu. Udeleženci se pohoda udeležijo na lastno odgovornost. Vse udeležence naprošamo, da se držijo navodil in priporočil organizatorja glede izvajanja higienskih priporočil za preprečevanje širjenja okužbe s SARS-CoV-2.

Za  delovno skupino veteranov  OZ VVS in združenja Sever Idrija Cerkno  je uspešno izpeljana delovna akcija  na gradbišču novega vrtca v Spodnji Idriji.

Občina Idrija je veteranom namreč podarila 92 m dolg odpaden aluminijasti energetski kabel s katerim je bil star objekt priključen na javno električno omrežje.

Na delovni akciji, ki smo jo veterani izvedli v soboto 8. avgusta,  smo energetski kabel demontirali, ga zrezali na dolžino, ki je primerna za transport in ga odpeljali z gradbišča, tako, da bodo gradbinci v naslednjih dneh lahko nemoteno nadaljevali z urejanjem okolice novega objekta.

Odpadni kabel bomo v prihodnjih dneh ponudili in prodali najugodnejšemu zbiralcu  sekundarnih surovin in  nekaj  tako zasluženih evrov  dodali v našo društveno blagajno, ki nam bodo v prihajajočih časih “suhih krav” prišli še kako prav.

Hvala Branetu Lapajne, podžupanu občine Idrija ter  veteranom Marjanu, Jakobu, Emilu in  Mitju za sodelovanje in pomoč.  Še vedno namreč velja tista: »kamen na kamen palača…!«

Maja 1990 se je šestnajst Občinskih štabov Teritorialne obrambe uprlo ukazu takratnega Hočevarjevega Republiškega štaba Teritorialne obrambe Slovenije o premestitvi orožja v skladišča pod nadzorom Jugoslovanske ljudske armade. Zveza veteranov vojne za Slovenijo je v spomin na tiste prelomne dogodke izpred tridesetih let izdala zbornik z naslovom “Orožja nismo oddali 1990”.
Spominski zbornik je uredila Rina Klinar iz Jesenic. Zbornik vsebuje veliko podatkov o ohranjenem orožju šestnajstih občinskih štabov Teritorialne obrambe v Sloveniji in 30. razvojne skupine 27. zaščitne brigade iz Kočevske Reke. Predvsem pa predstavlja zgodbo o ljudeh, ki so se zavedali odgovornosti, a so tvegali neizpolnitev ukaza nadrejenih štabov. V takratnih razmerah bi se to lahko izteklo tudi drugače. Za ohranjanje zgodovinskega izročila neposrednih udeležencev dogajanj v letu 1990 so dragocena pričevanja v anketah, delo poveljnikov in drugih pripadnikov Teritorialne obrambe, Milice in uslužbencev upravnih organov za ljudsko obrambo občin, ki so neposredno sodelovali in odločilno pripomogli k ohranitvi pomembnega dela orožja Teritorialne obrambe.
Kot so poudarili na prvi predstavitvi zbornika, ki je potekala na Jesenicah, Teritorialna obramba maja 1990 ni bila razorožena. Večina orožja slovenske Teritorialne obrambe ( v Idriji 84%) je bila takrat že v objektih Jugoslovanske ljudske armade, a ne vse. Kljub ukazu šestnajst poveljnikov občinskih štabov Teritorialne obrambe pa tudi 30. razvojna skupina ukaza niso upoštevali. Med  petinšestdesetimi občinskimi štabi Teritorialne obrambe v Sloveniji so bili ti ljudje pogumna manjšina. Triindvajset štabov pa ni imelo možnosti pokazati poguma, ker je bilo vse njihovo orožje že v skladiščih JLA. Tako niso bili vsi v istem položaju, tedanje okoliščine so bile raznolike. A dejstvo je, da je šestnajst Občinskih štabov Teritorialne obrambe zadržalo 18.236 kosov orožja z več kot 5,2 milijona kosi streliva, ki je Teritorialni obrambi prišlo še kako prav v njenih kasnejših vojaških operacijah v osamosvojitveni vojni za Slovenijo.
Zbornik, ki je nastal v sodelovanju s člani Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Zveze policijskih veteranskih društev Sever, bo gradivo tudi za kasnejše analize zgodovinarjev. Ohranitev spomina na dni, ki so se neizbrisno zapisali v slovensko zgodovino, pa je dolžnost vseh, ki so bili priča tedanjim dogodkom.

Našega soočanja z nevarnostjo okužbe z novim koronavirusom očitno še ni konec. Nismo se še opomogli od prvega vala, že je tu drugi val. Prišel prej kot smo ga pričakovali. Upajmo, da bomo ob spoznanjih in izkušnjah iz prvega vala, drugi val lažje premagali. Še vedno pa velja pravilo: stopiti skupaj a se istočasno držati narazen.
Veterani vojne za Slovenijo Idrija Cerkno, smo se ob prvem valu epidemije organizirali za izvajanje medsosedske pomoči in v svojih vrstah zbirali prostovoljce za pomoč Civilni zaščiti. Kljub temu, da veterani po svoji starosti že sodijo v rizično starostno skupino, se jih je kar nekaj odločilo za sodelovanje in ponudilo svojo pomoč. Za njihov pogum in pripravljenost za pomoč jim gre vse priznanje in zahvala.
Prizadevanje veteranov vojne za Slovenijo za pomoč Civilni zaščiti v Občini Cerkno je bila opažena, saj o tem pišejo tudi v julijski številki časopisa »Cerkljanske novice«.
Kot so zapisali v prispevku »Ključno – stopiti skupaj in se držati narazen« je bila pomoč prostovoljcev neprecenljiva. Za pomoč pri oskrbi in varstvu se je javilo kar petdeset občank in občanov, ki so bili enakomerno razporejeni po vseh krajevnih skupnostih in ustrezno opremljeni ter usposobljeni. Pri spodbujanju medsosedske pomoči so bili dejavni tudi člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno. Več kot 40 občank in občanov pa se je pridružilo akciji šivanja zaščitnih pralnih mask Mladinskega centra Idrija, za katere sta občini Cerkno in Idrija priskrbeli potreben material. Akcijo so v občini Cerkno logistično izvedli cerkljanski taborniki, ki so jim pri pripravi šivalnih kompletov in njihovi razdelitvi pomagali prostovoljci…. (celoten članek si lahko preberete na naslovu: http://www.cerkno.si/o-obcini/cerkljanske-novice/).
S svojo organizirano dejavnostjo in pripravljenostjo za sodelovanje ter pomoč pri soočanju s posledicami epidemije je veteranska organizacija pokazala svojo družbeno odgovornost, veterani prostovoljci pa so podobno kot v osamosvojitveni vojni ponovno dokazali svojo srčnost in pogum.

Pet članska ekipa pohodnikov iz OZ VVS Idrija Cerkno se je v soboto, 4.julija udeležila pohoda v spomin na preminulega soveterana Toneta Jesenka, ki ga tradicionalno organizira OZ VVS Vrhnika Borovnica.

Kot je dejal Jožef Molk, v času osamosvajanja Slovenije komandant TO na Vrhniki je Toneta Jesenka, njegovo srčnost, pogum, neposrednost in domoljubje, prav takrat Vrhnika potrebovala na mestu občinskega načelnika oddelka za obrambo. Tone ni imel dlake na jeziku in prav njegova stalna komunikacija z vodstvom oklepne brigade JLA in seveda hkrati tesno sodelovanje s Teritorialno obrambo in Milico, je največ pripomogla k ugodnemu razpletu vojne na Vrhniki, predvsem za njene prebivalce.

Pohodnike je pot vodila mimo številnih krajev na katerih so se odvijali dogodki v osamosvojitveni vojni. Pohod je bil prava priložnost za izmenjavo spominov, da se ne pozabi na dogodke iz osamosvojitvene vojne in, da ne bi bili odvisni le od tistih, ki si v javnih medijih vse pogosteje prisvajajo zasluge za osamosvojitev Slovenije.