Konec prejšnjega meseca je v izdaji OZ VVS Idrija Cerkno izšel zbornik prispevkov 9. literarnega natečaja »Tudi pri nas je potekalo osamosvajanje Slovenije«.
Literarni natečaj z namenom ohranjanja spoštljivega spomina na dogodke iz slovenske osamosvojitvene vojne na idrijskem, cerkljanskem in črnovrškem med mladimi, v sodelovanju z vodstvi osnovnih šol iz občin Idrija in Cerkno, že deveto leto organizira Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno.
Letošnji zbornik – knjižica na enainpetdesetih straneh, prinaša obilo zanimivega branja. Popotnico letošnjemu zborniku je napisal Marko Mikuž, podpredsednik Območnega združenja in organizator literarnega natečaja. V uvodnem delu je objavljen nagovor Angela Vidmarja, podpredsednika Policijskega veteranskega društva Sever, na lanskoletni svečanosti ob razglasitvi rezultatov literarnega natečaj, ki je potekala v Osnovni šoli Črni Vrh nad Idrijo. Uvodni del pa se zaključuje s kratko predstavitvijo avtorjev literarnih prispevkov iz posamezne osnovne šole, ki so po mnenju strokovne komisije vsebinsko najbolj ustrezali vsebini, namenu in cilju razpisa lanskoletnega 8. literarnega natečaja.
Osrednji del knjižice je namenjen predstavitvi avtorjev in njihovih mentorjev iz osnovnih šol, ki so sodelovali na letošnjem 9. literarnem natečaju. Svoje literarne prispevke je poslalo triindvajset mladih avtorjev, od tega devet iz OŠ Cerkno, trije iz OŠ Črni Vrh nad Idrijo, sedem iz OŠ Idrija in štirje iz OŠ Spodnja Idrija. Vsi so v zborniku tudi objavljeni.
Strokovna komisija OZ VVS Idrija Cerkno, ki jo je vodil Zorko Velikanje, je pozorno prebrala vse prispevke prispele na letošnji literarni natečaj. V skladu s pravili razpisa je komisija izmed prispelih literarnih prispevkov iz posamezne osnovne šole izbrala tistega, ki vsebinsko najbolj ustreza vsebini, namenu in cilju razpisa. Izbor komisije, ki mlade avtorje verjetno najbolj zanima, je prav tako objavljen v zborniku.
Zbornik je opremljen s skupinskimi fotografijami vseh avtorjev in njihovih mentorjev. Naslovna stran zbornika pa prikazuje dogodek ob svečanem odkritju spominskega obeležja tajnemu skladišču orožja Teritorialne obrambe Idrija, ki je lani potekalo v Cerknem.
Glede na nastalo situacijo v zvezi z epidemijo novega korona virusa, rezultatov literarnega natečaja letos žal ni bo možno razglasili na svečanosti, ki so jo organizatorji načrtovali v Osnovni šoli Idrija, ob obeležitvi državnega praznika Dneva upora proti okupatorju.
V prihodnjem tednu se šole zopet deloma odpirajo. Do konca maja se bodo organizatorji s šolami dogovorili na kakšen način bodo letos razglasili najboljše literarne prispevke ter njihovim avtorjem izročili priznanja in priložnostne nagrade ter tudi o tem kakšna bo usoda strokovne ekskurzije, ki jo OZ VVS Idrija Cerkno običajno organizira za vse udeležence literarnega natečaja in njihove mentorje. O vsem bodo organizatorji šole pravočasno obvestili.

1. maja 2020 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, katerega je Državni zbor RS sprejel na seji dne 28. 4. 2020.

Na predlog Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Zveze policijskih veteranskih društev Sever, o čemer smo že poročali,  je bila v ta zakon vključena tudi določba na podlagi katere so do enkratnega solidarnostnega dodatka za ranljive skupine upravičene tudi osebe po zakonu, ki ureja vojne veterane, torej tudi veterani vojne za Slovenijo 1991, ki prejemajo veteranski dodatek kot edini prejemek.
Enkratni solidarnostni dodatek se bo upravičencem izplačal v znesku 150 EUR.

O datumu izplačila solidarnostnega dodatka bo odločilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki bo javnost o tem obvestilo na svoji spletni strani.

Za enkratni solidarnostni dodatek upravičencem ni potrebno vlagati nobene vloge.

Prejeti  solidarnostni dodatek se ne bo upošteval kot dohodek pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev v prihodnjih mesecih, oproščen je tudi plačila dohodnine.

Danes obeležujemo državni praznik dan upora proti okupatorju. Glavni sporočili tega praznika sta uporništvo in domoljubje. Ti dve vrednoti sta Slovencem pomagali preživeti ter leta 1991 tudi ustvariti samostojno državo. Zato sta v slovenski zgodovini zapisani z velikimi črkami.
Na ta dan so se v hiši književnika Josipa Vidmarja v Ljubljani sešli hrabri, ponosni in uporni možje, predstavniki Komunistične partije, krščanskih socialistov, društva Sokol in kulturnikov ter ustanovili Protiimperialistično fronto. Ob napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo so to organizacijo preimenovali v Osvobodilno fronto Slovenskega naroda. To je bila osrednja Slovenska odporniška organizacija, ki je sprožila upor proti fašističnim in nacističnim okupatorjem, ter ga vodila do končne zmage v drugi svetovni vojni.
Številni partizani, bolnišnici Franja in Pavla, tiskarna Slovenija, mnoga spominska obeležja in žal tudi grobnici na Vojščici, v Cerknem in še kje, verno pričajo, da je bila Osvobodilna fronta močno dejavna tudi na našem območju in da so tukajšnji prebivalci dali velik prispevek narodnoosvobodilnemu boju. Kljub temu, da so danes drugačni časi je prav da to zlasti med mladimi ne gre v pozabo.
Veterani vojne za Slovenijo se zavzemamo za ohranjanje spoštljivega spomina na dogodke, ki so se odvijali v času narodno osvobodilnega boja in slovenskega osamosvajanja leta 1991. Želimo si, da se zgodovinskih dejstev ne sprevrača in, da o dogodkih iz tistega časa, ponosno, a odkrito in pošteno pripovedujemo tudi našim otrokom in vnukom.
Vsem veterankam in veteranom ter  vsem občankam in občanom  občin Idrija in Cerkno čestitamo državna praznika dan upora proti okupatorju In bližajoči se prvi maj!

Marijan Platiše, predsednik OZ VVS

Krizne razmere od nas zahtevajo veliko angažiranja in pomoči na vseh ravneh
Veterani vojne za Slovenijo, združeni v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS), smo v letošnjem letu v svoje delovne načrte zapisali številne naloge, katerih realizacija bo zaradi koronavirusa in razmer, ki jih je ta epidemija povzročila, precej zahtevnejša, kot bi bila v normalnih razmerah našega delovanja. Kljub temu pa veterani še zdaleč nismo obupali in iščemo najboljše načine in možnosti, da letos vendarle primerno obeležimo in utrdimo zgodovinski spomin na tri najvažnejše dogodke na obrambno-vojaškem področju pri osamosvajanju Slovenije.

Gre za dogodke iz leta 1990, od katerih letos mineva 30 let. Menimo, da tega ne smemo pozabiti, saj gre za odločitve in dogodke v času, ki velja za eno od najpomembnejših obdobij pri nastajanju samostojne slovenske države.
Naj zgolj spomnimo in vnovič izpostavimo, da je bil eden od političnih in seveda varnostnih ukrepov takratne velikosrbske politike in politike JLA v letu 1990 poskus odvzema orožja TO. Pod pretvezo višje stopnje varovanja orožja je JLA uspelo odvzeti orožje v vseh ostalih republikah in obeh pokrajinah takratne skupne jugoslovanske države, razen v Srbiji in Črni Gori. A samo v Sloveniji so naleteli na odpor, kar je treba zaradi resnice venomer izpostavljati. Priprave na odvzem orožja slovenski TO so se začele v takratnem Republiškem štabu TO že januarja 1990 in to z zbiranjem informacij o količinah in vrstah orožja in streliva. Ukaz o takojšnji premestitvi orožja je bil izdan 15.maja 1990, kar je povzročilo burne reakcije med pripadniki TO, v politiki in nasploh v slovenski javnosti. Posledica tega nezadovoljstva je bila zaustavitev oddajanja orožja, kar pomeni, da slovenska TO ni bila razorožena. Celovit pregled takratnih dogodkov zelo doživeto opisuje šestnajst poveljnikov Občinskih štabov za TO v knjigi »Orožja nismo oddali-1991«, kateri so se predaji tudi javno uprli. Knjiga bo izšla v drugi polovici meseca maja in bo predstavljena tudi slovenski javnosti. Naj ob tem vnovič izpostavimo, da je omenjeni poskus sprožil pomembne organizacijske in politične procese. Najpomembnejše je bilo gotovo spoznanje, da se JLA pripravlja na oborožen poseg za preprečitev slovenske samostojnosti in to je bil jasen signal slovenski obrambni politiki, da sprejme ustrezne ukrepe. Prav zaradi tega dogodka smo si veterani vojne za Slovenijo izbrali 17. maj za svoj dan.
Ena od posledic poskusa odvzema orožja je bilo organiziranje Narodne zaščite (NZ), ki je bila kasneje poimenovana kot Manevrska struktura narodne zaščite (MSNZ). Organiziranje takšne strukture je omogočal takratni Zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. MSNZ je v obdobju od poletja 1990 do imenovanja novega RŠTO 4.oktobra 1990 skupaj z enotami TO zagotavljala obrambno sposobnost Slovenije ali, kot je v knjigi »Premiki« zapisal Janez Janša, je »bila le formula za prehodni čas«. To je bilo takrat, ko je bila prekinjena linija vodenja in poveljevanja med takratnim RŠTO (Hočevarjevim štabom) in pokrajinskimi štabi TO izrednega pomena, saj je vodstvo MSNZ bila vez med slovenskim političnim vodstvom in pokrajinskimi štabi za TO. Tako linija vodenja in poveljevanja med PŠTO in OŠTO ni bila v nobenem trenutku prekinjena. Gre za pomembno, čeprav kratko obdobje v slovenskem osamosvajanju. Vsi takratni pripadniki, ki so delovali na vseh ravneh organiziranosti obrambnih sil si brez kančka dvoma zaslužijo vso priznanje in spoštovanje za opravljeno delo. Veterani vojne za Slovenijo bomo 30.obletnice MSNZ ustrezno zaznamovali v mesecu septembru na osrednji slovesnosti v Ljubljani. Takrat se bomo spomnili tudi oblikovanja novega RŠTO, kateri je bil prvič v zgodovini neposredno podrejen predsedstvu Republike Slovenije.

Poleg priprav na obeleževanje omenjenih zgodovinskih dogodkov iz leta 1990, ki bodo terjali veliko organizacijske iznajdjivosti, saj krizi zaradi koronavirisa še ni videti konca, člani ZVVS sledimo zahtevam tega kriznega časa in sak po svojih močeh pomagamo pri premagovanju težav. Že pred časom smo svojo pomoč ponudili republiškemu in občinskim štabom za Civilno zaščito (CZ). Že več kot sto naših članov je pripravljenih, da kot prostovoljci z znanjem in izkušnjami pomagajo tistim, ki so pomoči potrebni. In teh ni malo. Naj za ilustracijo samo navedem, da je na primer praporščak Območnega združenja ZVVS Gornja Radgona koordinator pri organizaciji različnih opravil v občini Gornja Radgona, v občini Koper veterani vojne za Slovenijo pomagajo pri prenosu brisov morebitnih okužencev iz ZD Koper v mikrobiološki laboratorij, gospa Ljuba Fišer je sešila maske za veterane Ormoža in jih podelila uporabnikom. Podobnih primerov je še veliko, saj so se v aktivnosti vključila tako rekoč vsa naša Območna združenja. Mnogi naši člani so vključeni v štabe CZ in s svojim znanjem veliko prispevajo k uspešnosti nalog CZ v posameznih delih Slovenije. Menimo, da je bila odločitev, da pomagamo na vseh ravneh, pravilna, saj je treba pomagati takrat, ko je to potrebno. Zahtevne razmere še posebej terjajo veliko sodelovanja in plemenite medsebojne pomoči. Hkrati pa tudi veliko strpnosti, iskrenosti in medsebojnega spoštovanja vsakega državljana in državljanke Republike Slovenije. Le povezani bomo namreč lahko premostili nastalo krizo, v kateri je potrebno veliko enotnosti, skupnega nastopanja in dialoga na vseh ravneh. Vse to pa so vrednote, ki jih v naši veteranski organizaciji še posebej negujemo in spoštujemo.

Ljubljana, 17.april 2020

Ladislav Lipič, predsednik ZVVS

Spoštovani,

Dovolite, da se vam najprej zahvalimo za trud, ki ste ga vložili za pridobivanje prostovoljcev za pomoč potrebnim ob koronavirusu KOVID 19.

Vse vaše prijave oziroma posameznike smo dnevno pošiljali na republiški štab CZ. O tem smo vas tudi dnevno obveščali s skupnim številom prostovoljcev po posameznih območnih združenjih.

Trenutno s strani CZ ni bilo odziva ali ni bilo potrebe po aktiviranju naših članov, zato predlagamo, da sami vzpostavite stik z občinskimi štabi CZ in jim posredujete spiske vaših prostovoljcev.

Povsem pa razumemo tudi dejstvo, da je večina naših članov že nekoliko starejših in predstavljajo določeno zdravstveno tveganje.
A naj to ne bo ovira za vzpostavitev neposrednih stikov.

Ostanite zdravi.

Mitja Jankovič
Generalni sekretar ZVVS