Novice

O SPOMINSKEM POHODU PO IDRIJSKIH KRNICAH

Člani Območnega združenja borcev za vrednote NOB Idrija – Cerkno, Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno in Območnega združenja slovenskih častnikov Idrija – Cerkno smo v sodelovanju z nekaterimi krajani, v nedeljo 26.10.2025, že peto leto zapored pripravili pohod po Idrijskih Krnicah. Ta je vsebinsko povezan s praznikoma, ki sta aktualna v teh dneh – dnevom spomina na mrtve in dnevom suverenosti. Člani lovske družine Jelenk Spodnja Idrija pa so nam omogočili svečan in prijeten zaključek pohoda v njihovi koči.
Dan spomina na mrtve je priložnost za obisk obeležij, ki pričajo o žrtvah, tudi civilnih, v boju proti okupatorjem v času druge svetovne vojne.
V tej in tudi v osamosvojitveni vojni leta 1991, ki se je pri nas končala brez žrtev, so prebivalci teh krajev in tisti, ki jih je na to območje zanesla bojna pot, prispevali svoj delež h končnemu cilju – suverenosti Slovenije, ki jo od leta 2014 obeležujemo z državnim praznikom na dan 25. oktobra. Zato je ta praznik upravičeno tudi njihov.
Dvaindvajset pohodnikov je prehodilo dobrih deset kilometrov dolgo pot. Nekaj več kot polovica jih je bilo tu prvič.
Prilagodili smo se vremenskim napovedim, ki so za prvi del dneva večinoma obetale delno oblačno vreme, za popoldne pa dež. Zjutraj smo opravili daljši krog od Cesarja, mimo Hladnika, Rjavca in Rupe do spomenika na Rajdi in se nato čez Kal, mimo Sedeja, čez Grič in vrnili do parkiranih avtomobilov. Proti severu so se nam odpirali lepi pogledi na jesensko pisano obarvano in s soncem obsijano hribovje nad Idrijco in njenimi pritoki. Vrhovi bohinjskih gora nad Baško grapo pa so že bili rahlo zakriti. Močnejša oblačnost, ki je pritiskala z juga, je opozarjala, da velja malo pohiteti. Vzpon od lovske koče na Jelenk prihranili za konec in ga zaradi popoldanskega dežja tudi malo skrajšali.
Ob poti smo se seznanili z nekaterimi dogodki in pričevanji iz zgodovine teh krajev.
Tokrat se nismo spustili do Pekla in Kogeja, kot prejšnja leta, položili pa smo sveče in nageljne na ostalih sedem obeležij. Ta spominjajo na žrtve okupatorja med drugo svetovno vojno, obenem pa tudi na humanost in pomoč, ki so jo domačini izkazovali ranjenim partizanom, ki so se zdravili v Sanitetni postaji št. 2 za Slovensko Primorje, kasneje pa v Okrevališču št. 2. Bolnice Pavla.
Pri Hladniku smo se poklonili tudi spominu na Janeza Kenda. Prejšnja leta nam je pripovedoval svoje spomine na krute dogodke med vojno, letošnjega aprila pa nas je zapustil za vedno.
Od središča Krnic preko Kala do lovske koče smo prehodili tudi del območja, na katerem so se med osamosvojitveno vojno od 4. do 20. julija leta 1991 zadrževale enote teritorialne obrambe občine Idrija v pripravljenosti, da bi bojno delovale v primeru prodora nasprotnika na to ozemlje. K sreči se je vojna zaključila hitro in pri nas brez žrtev. Zato lahko sedaj obujamo le lepe spomine na obdobje, ki smo ga preživeli sicer v negotovosti in napetosti, ampak tudi v tovariškem vzdušju in prijaznih odnosih z domačini.
V zadnjem delu pohoda smo se srečali s ostanki vojaških objektov v Pancali in si ogledali podzemno skladišče streliva na Griču. Vse to so, podobno kot tudi okoli vrha Jelenka, pred drugo svetovno vojno, v času rapalske meje, zgradili Italijani. Tu so postavili topove, usmerjene proti takratni kraljevini Jugoslaviji.
Na celi poti smo lahko z zadovoljstvom ugotavljali, da vas živi, gospodarsko napreduje in se pomlajuje, da je lepo urejena in da postaja vedno bolj znana po svojih posebnih izdelkih in storitvah. Kolikor smo na poti srečali krajanov, so nas vsi lepo sprejeli.
V lovski koči so nas prijatelji lovci in veterani pričakali s toplim zavetjem in okrepčilom, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Pozdravit nas je prišel tudi predsednik krajevne skupnosti Krnice – Masore Sebastjan Kavčič.
Tako smo lahko še nekaj časa ostali ob svečanem in prijetnem druženju.
Osrednji del tega je bil nagovor Jurija Kavčiča, predsednika Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno.
V povezavi z nedavnim praznovanjem dneva suverenosti je podal zgodovinski prikaz poti do suverenosti slovenske države, ki se je zaključila z odhodom zadnjega vojaka JLA s slovenskega ozemlja 25.10.1991.
Opozoril pa je na sodobna dogajanja v svetu, ki ogrožajo suverenost številnih držav, lahko tudi naše. Nenasitni kapital, veliki orožarski trusti, ki obvladujejo politiko in celotno demokracijo, povzroča prisvajanje tujih ozemelj in bogastev tako z vojaško, kot tudi s finančno močjo. Zaključil je z mislijo:
»Zato naj nas dan suverenosti ne opozarja samo na to, da imamo lastno državo , ampak tudi na spoštovanje demokracije, človekovih pravic in svoboščin ter človečnosti, kar je cilj vsake dejanske suverenosti in na to, da jo moramo, v sedanjem globaliziranem svetu, negovati še bolj zavzeto, kot smo jo varovali kadar koli prej v naši burni zgodovini.«
V povzetku tega, kar smo videli in slišali med pohodom, je Vlado Sedej poudaril pomen prispevka prebivalcev teh krajev k doseganju suverenosti Slovenije. Ohranili so slovenstvo v času pod italijansko okupacijo, podpirali so in se žrtvovali za narodnoosvobodilni boj med drugo svetovno vojno ter pomagali pripadnikom teritorialne obrambe med osamosvojitveno vojno. V zadnjem času pa zgledno skrbijo za razvoj vasi, ohranitev skupnosti in med sosedske pomoči. Zato jim gre zahvala in poklon kot pravim domoljubom, tako kot tudi tistim, ki jih je sem zanesla bojna pot z namenom osvoboditve domovine in zagotovitve samostojnosti ter suverenosti Slovenije.
Razšli smo se z občutkom, da smo preživeli lep dan, poln novih spoznanj in tudi izzivov za razmisleke. Tudi o tem, kaj bi se človeštvo lahko naučilo iz zgodovine, a se ne.
Tudi tokrat smo bili enotnega mnenja, da bomo pohod v takšni ali podobni obliki ponovili. Prihodnje leto že šestič.

Tekst: Vlado Sedej
Fotografije: Marta Jordan in Rajko Gnezda

ZAPUSTIL NAS JE ČLAN OZ VVS IDRIJA CERKNO IN VOJNI VETERAN BRANIMIR BAJT

Presunila nas je žalostna vest, da nas je mnogo prezgodaj, v 67 letu starosti, zapustil član OZ VVS Idrija Cerkno in vojni veteran Branimir Bajt iz Gorenje Kanomlje, ki smo ga klicali kar Brane.
Brane je bil udeleženec osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Opravljal je različne naloge kot pripadnik Voda za protidiverzantsko delovanje Teritorialne obrambe Idrija.
V članstvo Območnega združenja VVS Idrija-Cerkno se je vključil že kmalu po njegovi ustanovitvi.
Pogreb spoštovanega pokojnika bo v ponedeljek 3. novembra ob 13. uri na pokopališču v Spodnji Idriji. Žara pokojnega veterana bo v poslovilni vežici od 10. ure dalje.
Vojni veterani se bomo zbrali v ponedeljek 3. novembra ob 10.30. uri na parkirišču pred gostilno Pri Franetu in se nato v poslovilni vežici skupaj poslovili od pokojnega Braneta.
Družini in njegovim svojcem izrekamo iskreno sožalje!

 

DOBRA MISEL IN CVETJE NA NJIHOVIH GROBOVIH OHRANJA SPOMIN NA NAŠE POKOJNE ČLANE

Tudi v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno, je ob Dnevu spomina na mrtve, veliko misli posvečeno tistim, ki so pred nami ustvarjali podobo današnjega sveta, ki so začrtali ali zaznamovali naše življenje in nam v naših srcih pustili neizbrisen pečat. Do njih nas vodi čut hvaležnosti za vsa dela, ki so jih pokojniki opravili.

Na ta dan se za trenutek ustavimo in se iztrgamo iz toka vsakdanjosti, da za trenutek začutimo brezčasje spomina iz katerega se nam oglašajo naši pokojni soborci, tovariši in prijatelj.

Delegacije Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno, podobno kot v minulih letih, tudi letos pred Dnevom spomina na mrtve, obiskujejo pokopališča, se za trenutek ustavijo ob grobovih pokojnih članov in nanje polagajo cvet spoštljivega spomina ter zahvale za njihovo delo na poti, ki smo jo prehodili skupaj.

IZJAVA OB TRAGIČNEM DOGODKU V NOVEM MESTU

V Zvezi veteranov vojne za Slovenijo in Zvezi policijskih veteranskih društev Sever z zaskrbljenostjo spremljamo razmere po tragični smrti občana Novega mesta, povzročenega z fizičnim nasiljem. Uboj najostreje obsojamo in pozivamo k umiritvi razmer ne samo v Novem mestu, kjer se je uboj zgodil, ampak v celotni Sloveniji.
Razumemo prizadetost in občutek dejanske ogroženosti prebivalcev Novega mesta in okolice. Jeza in strah sta v tem in ostalih primerih, ko je bila in je ogrožena varnost posameznika in skupnosti, popolnoma upravičena. Ne sme pa povzročiti val novega nasilja in novih nedolžnih žrtev. Odgovorni na vseh ravneh družbe so dolžni zagotoviti rešitve, ki bodo kratkoročno umirile razmere in zagotovile varno življenje vsem, dolgoročno pa zagotovile sobivanje različnih etničnih skupin z večinskim prebivalstvom. Storiti pa je potrebno vse, da se vsa nasilna in kriminalna dejanja posameznikov in skupin, ne glede na narodnost, vero, barvo kože ali politično pripadnost, ustavijo.
Vojni veterani obeh veteranskih organizacij smo leta opozarjali na pojav sovražnega govora, medijske manipulacije vključno z lažnimi novicami, zavajanjem in spreminjanjem temeljnih vrednot, na katerih temelji obstoj družbe. Politična radikalizacija, povzročena s stalnimi obtožbami, podtikanji, potvarjanjem zgodovinskih dejstev je privedla do politične normalizacije ekstremizma. Le ta se odraža v neodgovorni zahtevi po oboroževanju in prevzemu reševanja razmer »v svoje roke«. Opozarjamo, da nasilje ne sme postati politično orožje v rokah vodij in vidnih članov političnih strank.
Zato politični voditelji na vseh ravneh družbe! Zaustavite in preprečite drvenje družbe v nasilje. Zaustavite sovražnost in nestrpnost ter svoje moči usmerite v zagotavljanje miru vseh državljank in državljanov Slovenije in spoštovanje njihovih z ustavo zagotovljenih pravic in temeljnih svoboščin!

Ladislav Lipič, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo
Dr. Tomaž Čas, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev SEVER

Povzeto po: www zvvs.si

 

SUVERENOST NI LE POLITIČNA NEODVISNOST, TEMVEČ TUDI ZAVEZA K SPOŠTOVANJU PRAVNE DRŽAVE, ČLOVEKOVIH PRAVIC IN ODGOVORNEMU DRŽAVLJANSTVU

Medvode, 25. 10. 2025 – v športni dvorani je potekala osrednja državna slovesnost ob dnevu suverenosti, ki obeležuje 34 let od odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije. Dogodek, ki je v slovensko zgodovino zapisan kot simbol dokončne uveljavitve državne suverenosti, je potekal v slovesnem, a hkrati toplem in povezovalnem vzdušju. Slovesnost je bila obenem tudi osrednja proslava Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Zveze policijskih veteranskih društev Sever, kar je dogodku dodalo še globlji pomen spoštovanja do vseh, ki so aktivno prispevali k obrambi slovenske suverenosti.
Slavnostni govornik večera je bil nekdanji predsednik vlade dr. Miro Cerar, ki je v svojem govoru poudaril, da suverenost ni le politična neodvisnost, temveč tudi zaveza k spoštovanju pravne države, človekovih pravic in odgovornemu državljanstvu. Spomnil je na pogum slovenskega naroda v prelomnih trenutkih leta 1991 ter pozval k ohranjanju vrednot, ki so omogočile nastanek samostojne države. Njegove besede so bile prežete z mislijo na skupno dobro, medsebojno spoštovanje in potrebo po dialogu v času družbenih izzivov.
Z video sporočilom je navzoče nagovorila tudi sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča dr. Beti Hohler, ki je poudarila pomen mednarodnega pravnega reda, miru in pravičnosti kot temeljev, ki jih je Slovenija z osamosvojitvijo postavila v središče svojega državnega delovanja. Njeno sporočilo je bilo izraz globokega spoštovanja do prizadevanj slovenskega naroda za svobodo in pravico.
Kulturni program, ki je sledil govoru in katerega sta ga povezovala igralca Ajda Smrekar in Rok Vihar, je bil izjemno raznolik in umetniško dovršen. Nastopili so Policijski pihalni orkester, Moški pevski zbor Vinko Vodopivec ter solistka Monika Avsenik. Vsak nastop je prispeval k celostni podobi dogodka – od svečanih koračnic in domoljubnih pesmi do sodobne koreografije in dramskega prizora, ki je simbolično prikazal pot Slovenije do samostojnosti. Posebno noto je dodala tudi vizualna podoba dogodka, ki jo je zasnoval režiser Tomaž Letnar s pomočjo svetlobnih projekcij in arhivskih posnetkov.
Proslavo sta v sodelovanju z Občino Medvode pripravili Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever. Medvoška izvedba je izstopala po vključevanju lokalne skupnosti in umetnikov, kar je prispevalo k občutku pripadnosti in ponosa.
Ob koncu slovesnosti so se obiskovalci poklonili vsem, ki so prispevali k osamosvojitvi, in z dolgim aplavzom nagradili nastopajoče. Proslava v Medvodah je bila več kot le obeležitev zgodovinskega dogodka – bila je poklon vrednotam, ki nas povezujejo, in opomnik, da je suverenost živa le, če jo vsak dan znova udejanjamo v praksi.
Tekst in foto: Janez Platiše