Ob zaključku letošnjega že sedmega literarnega natečaja “Tudi pri nas je potekalo osamosvajanje Slovenije” ter Dnevu upora proti okupatorju, so Osnovna šola Cerkno, OZ VVS Idrija Cerkno ter Zveza združenj borcev za vrednote NOB Idrija Cerkno, pripravili svečanost pod naslovom »PRAVICA DO ZMAGE«.
Na svečanosti je kot slavnostni govornik nastopil Marijan Platiše, član vodstva in nekdanji predsednik OZ VVS Idrija Cerkno. V svojem slavnostnem nagovoru je prisotnim povedal:
Dragi učenci in učenke,
spoštovani učitelji in učiteljice, veterani in veteranke,
cenjeni obiskovalci!
Z današnjo svečanostjo obeležujemo državni praznik – Dan upora proti okupatorju. Na ta dan so se v hiši književnika Josipa Vidmarja v Ljubljani sešli hrabri, ponosni in uporni možje, predstavniki Komunistične partije, krščanskih socialistov, društva Sokol in kulturnikov ter ustanovili Protiimperialistično fronto. Ob napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo so to organizacijo preimenovali v Osvobodilno fronto Slovenskega naroda. To je bila osrednja Slovenska odporniška organizacija, ki je sprožila upor proti fašističnim in nacističnim okupatorjem, ter ga vodila do končne zmage v drugi svetovni vojni. Bolnišnica Franja, številna spominska obeležja in žal tudi grobnica na cerkljanskem pokopališču, verno pričajo, da je bila Osvobodilna fronta močno dejavna tudi na našem območju. Kljub temu, da so danes drugačni časi je prav, da prispevek, ki ga je cerkljanska dala narodnoosvobodilnemu boju, zlasti med mladimi, ne gre v pozabo.
Glavni sporočili Dneva upora proti okupatorju sta uporništvo in domoljubje. Ti dve vrednoti sta Slovencem pomagali preživeti ter ustvariti samostojno državo. Zato sta v slovenski zgodovini zapisani z velikimi črkami.
Uporništvo nosimo v sebi. Začne se že v zgodnjem otroštvu, ko se otrok upira zahtevam staršev, nadaljuje pa se z upiranjem ostalim avtoritetam – učiteljem, šefom, oblasti… Tudi šola je marsikdaj mesto vašega upiranja, mar ne? Razumem vas, tudi mi smo se upirali, ko smo bili v vaši vlogi. Zato je prav, da dan upora praznujemo prav tu v šoli in z vami – malimi uporniki, kot je zapisal pisatelj France Bevk.
Ste se kdaj vprašali kaj pomeni biti upornik? Upor ni le nasprotovanje, upiranje, protestiranje, postavljanje barikad in vzklikanje parol na ulicah. Upor je tudi izbira načina življenja, je delo, etika in ustvarjanje. Mladi se morate ob uveljavljanju lastnih pogledov, zlasti upirati vrednotam, ki vodijo v apatijo in propad. V vsakodnevnem življenju se upirajte tako imenovanemu mainstreamu brezdelja, popivanja, omamljanja, apatičnosti do družbenih problemov v stilu »češ, to bo že nekdo drug uredil namesto mene« in podobno. S takim uporništvom boste pripomogli k svoji osebnostni rasti, istočasno pa tudi k skupnemu dobremu.
Kdo ne pozna pregovorov: » Ljubo doma, kdor ga ima« ali »Povsod je lepo, a doma je najlepše ali pa »Boljša domača gruda, kot na tujem zlata ruda«. V njih je izraženo občutje domoljubja – ljubezni do doma in domovine. Dandanes bomo domoljubni, če bomo poznali in spoštovali svojo zgodovino, jezik in kulturo. Domoljubje naj bodo dejanja, ne le besede. Dejanja za skupno dobro, ki ne potrebujejo samohvalnega trkanja po prsih. Domoljubje v širšem smislu naj bo življenjski nauk o ljubezni. Ljubezni do naroda in domovine, a ne le v teritorialnem smislu države, v kateri živimo. Naša domovina je tudi zemlja. Zato je ob ljubezni do lastnega naroda in domovine, potrebno spoštovati tudi ostale narode in države sveta.
Uporništvo in domoljubje sta Slovence podžigala v narodno osvobodilnem boju, kot tudi v procesih osamosvajanja Slovenije. V osamosvojitveni vojni leta 1991 smo Slovenci dokazali da imamo svojo hrbtenico in, da se znamo postaviti za svoj prav. Preko tisoč mož in fantov – pripadnikov Teritorialne obrambe in Milice iz občin Idrija in Cerkno, je tedaj prijelo za orožje in se zoperstavilo tedanjemu agresorju – JLA.
V osamosvojitveni vojni je šlo zato, da Slovenci ohranimo svoje državno ozemlje. Vhodna vrata v to ozemlje
pa so bili mejni prehodi na kopnem in morju, ter letališče Brnik. JLA nam je z zasedbo teh mejnih prehodov želela vzeti ključe naših vhodnih vrat. Tega jim Teritorialci in miličniki nismo mogli dovoliti. Na nekaterih mejnih prehodih, na primer na mejnem prehodu Robič pri Kobaridu, kjer sem tudi sam sodeloval, smo umik JLA iz mejnega prehoda dosegli s pogajanji, na drugih prehodih, kot na primer v Rožni dolini pri Novi Gorici, pa je bil umik JLA dosežen šele po vojaškem spopadu, ki je žal zahteval tudi smrtne žrtve.
Na območju občin Idrija in Cerkno so se tedaj pripadniki JLA nahajali v Črnem Vrhu nad Idrijo, kjer so varovali skladišče orožja, ter na Vojskem, kjer je deloval center za prebegle vojake in častnike JLA. Kljub temu, da tu ni bilo večjih enot JLA, je imela Teritorialna obramba Idrija odgovorno nalogo blokade komunikacij iz smeri Ljubljane, Kranja in Postojne, po katerih bi lahko enote JLA prodirale proti mejnim prehodom ter preprečitev njihovega napredovanja. V času osamosvojitvene vojne, razen do eksplozije skladišča orožja v Črnem Vrhu nad Idrijo, ki jo je sprožila JLA in, ki je v kraju povzročila veliko materialno škodo, do vojaških spopadov z agresorjem ni prišlo. Vsi vaši očetje in stari očetje, so se po končani osamosvojitveni vojni vrnili domov živi in zdravi, vsepovsod po Sloveniji pa žal ni bilo tako.
Kljub temu, da že 27 let mirno živimo v samostojni državi, je za vse, zlasti pa za vojne veterane vseh generacij, ki smo vojne doživeli na lastni koži, ključno prizadevanja za mir. Mir je pojem, ki nima oblike ali barve, ni ga mogoče meriti in tehtati ali ga na zalogo shraniti v železno blagajno. Mir je stanje sožitja, razumevanja in sodelovanja. Njegov največji nasprotnik je sovraštvo, ki države in narode sveta peha v medsebojne oborožene spopade. Ob naraščajočih neenakostih med ljudmi, ter ob številnih nasprotjih in krizah sodobnega sveta, mir in varnost nista več samoumevna. Upam, da bo našim voditeljem, v mejnem sporu s sosednjo Hrvaško uspelo dokazati, da nasprotja med državami znamo in zmoremo reševati tudi po mirni poti.
Spoštovani!
Veterani vojne za Slovenijo se zavzemamo za ohranjanje spoštljivega spomina na dogodke, ki so se odvijali v času slovenskega osamosvajanja. Želimo si, da se zgodovinskih dejstev ne sprevrača in, da o dogodkih iz tistega časa, ponosno, a odkrito in pošteno pripovedujemo tudi našim otrokom in vnukom.
Veseli smo, da ste dogodke iz slovenske osamosvojitvene vojne, letos prizadevno raziskovali in o njih pisali tudi udeleženci letošnjega, že sedmega literarnega natečaja »Tudi pri nas je potekalo osamosvajanje Slovenije«. Upam, da ste s svojim raziskovanjem prišli do kakšnega novega spoznanja o dogodkih, ki so se med vojno odvijali v naših krajih in, da so se vam vtisnili v spomin tudi za pripoved vašim otrokom. Z željo, da bi se to delo nadaljevalo tudi v prihodnjem letu, se mladim avtorjem, njihovim mentorjem in vodstvom šol iskreno zahvaljujem. Avtorjem katerih literarni prispevki pa so bili izbrani kot najboljši, pa iskreno čestitam!
Vsem vam spoštovani obiskovalci in obiskovalke, pa čestitam državni praznik- Dan upora proti okupatorju in vam voščim veselo praznovanje jutrišnjega in bližajočih se prvomajskih praznikov!
