Novice

VABILO NA POHOD PO POTEH PRENOSA RANJENCEV

 

34. Pohod po poteh prenosa ranjencev, ki bo v soboto , 26.08.2017, organizirajo  Združenje borcev za vrednote NOB Idrija-Cerkno in  Društvo invalidov Severne Primorske v sodelovanju s  Planinskim  društvom  Idrija in Območnim  združenjem veteranov vojne za Slovenijo Idrija-Cerkno.

Vsi pohodniki bodo dobili bon za prehrano (smer iz Želina-  malica v Idrijskih Krnicah, smer Zadlog malica  v Mrzli Rupi). Udeležba pri kritju stroškov organizacije je 5 EUR in jo vsak udeleženec plača na startu. Na Vojskem bo možen nakup hrane in pijače po ponudbi, ki jo bo nudil gostinec Grošelj. Vsak udeleženec, ki se prijavi do 24.8  je tudi zavarovan, sicer udeležba na lastno odgovornost.

Potek pohoda ter organizacija prevoza iz Vojskega je razvidna iz priloženega  plakata.

Veterani OZ VVS Idrija-Cerkno ta pohod  med drugim posvečamo tudi spominu na delovanje Pešadijsko učne čete Teritorialne obrambe Idrija , ki je v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo leta 1991 delovala na Vojskem. Naloga te enote, ki je bila vpoklicana 24.6.1991,  je bila formiranje  regijskega zbirnega centra za prebegle častnike in vojake JLA. Pripadniki so bili nameščeni v tedanjem počitniškem domu IMP, danes CŠOD Vojsko. Pri varovanju centra  je sodeloval tudi oddelek pripadnikov Zaščitnega voda OŠTO Idrija. Zbirni center je deloval po vojnem načrtu s tajnim imenom »JEZERO«.  Njegova glavna naloga je bila sprejem prebeglih vojakov, njih zaslišanje in vračanje na domove . Ves čas pa zaščita centra in urjenje pripadnikov enote.   Preko javke v  Dolenji Trebuši so bili 26.06. 1991  že nameščeni prvi pripadniki  JLA.  Preko Zbirnega centra jih  je šlo preko 100 . Delovanje zbirnega centra je bilo vseskozi prikrito. Predstavljal je enega od pomembnejših ciljev v primeru povračilnih ukrepov JLA, katere poveljujoči so javno izjavljali, da bodo vse tiste pripadnike ki so prebegli na stran TO poiskali in kaznovali.  Zbirni center je deloval neprekinjeno do sredine avgusta 1991, ko so bili vsi prebegli pripadniki JLA prepeljani na druge lokacije, Pešadijsko učna četa TO pa se je 15.07.1991 razdolžila.  

Ob tej priliki ne smemo pozabiti tudi na dobro sodelovanje s krajani Vojskega, ki so z vso pozornostjo in skrbnostjo spremljali in opozarjali na  vse neobičajne   dogodke in ljudi, ki bi lahko pomenili nevarnost.

Razlogov, da se udeležite letošnjega pohoda in srečanja na Vojskem, je več kot dovolj.

Vljudno vabljeni!

plakat-vojsko-2017 nov 8.8

 

 

UDELEŽENCI MLADINSKEGA TABORA »TU JE MOJ DOM« OBISKALI VOJSKARSKO PLANOTO

OZ VVS Idrija – Cerkno je 6. Julija 2017 v sodelovanju s CŠOD Cerkno za udeležence mladinskega poletnega tabora »Tu je moj dom«, ki na njihovo pobudo, že drugo leto poteka v Cerknem, organiziralo celodnevno strokovno ekskurzijo na Vojskarsko planoto.

Ekskurzije se je udeležilo 16 učencev iz cele Slovenije in zamejstva ter vodja centra g. Domen Uršič. Udeleženci so si v spremstvu skupine veteranov Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija- Cerkno ogledali znamenitosti in spominska obeležja dogodkom, ki so se odvijali na vojskarski planoti.

Na poti na Vojsko so se najprej ustavili pri antenskem stolpu pri Gnezdu, od koder so v sončnem jutru občudovali vrhove Julijcev, Porezen in Blegoš, na južni strani pa prepadne stene Poldanovca in širjave Trnovskega gozda, kjer je med NOB delovala partizanska bolnica Pavla.

Ob prihodu na Vojsko , je udeležence pozdravil predsednik Krajevne skupnosti Vojsko g. Branko Lapajne in učencem predstavil zgodovino naselja od rimskih časov do danes. Udeležencem strokovne ekskurzije je predstavil tudi dogodke v juniju 1943, ko so italijanski vojaki in fašisti požgali vas.

Udeleženci ekskurzije so z zanimanjem prisluhnili idrijskim veteranom, ki so jih seznanili z dogodki, ki so se tu odvijali med osamosvojitveno vojno za Slovenijo leta 1991. Na Vojskem tedaj je deloval regijski Zbirni center za prebegle častnike in vojake JLA. Tega je organizirala Pešadijsko učna četa Teritorialne obrambe Idrija, pod poveljstvom stotnika Milana Cvelbarja. Dne 24.6.1991 je bilo vpoklicanih okoli 30 pripadnikov te enote, ki so se namestili v tedanjem počitniškem domu IMP , danes CŠOD na Vojskem, ki ga je upravljala domačinka Marica Petrič. Naslednji dan so pričeli s formiranjem in zavarovanjem Zbirnega centra za prebegle vojake in častnike JLA , pri čemer je sodeloval tudi oddelek pripadnikov Zaščitnega voda OŠTO Idrija. Zbirni center se je organiziral in deloval po načrtu s tajnim imenom JEZERO. Dne 26.6. 1991 so preko javke v Dolenji Trebuši, v zbirni center že prispeli prvi pripadniki JLA. Center je deloval neprekinjeno do sredine avgusta 1991, ko so bili prebegli pripadniki JLA prepeljani na druge lokacije, Pešadijsko učna četa TO pa se je dne 15.7.1991 razdolžila. Skozi Zbirni center je šlo več kot 100 prebeglih pripadnikov JLA. Glavna naloga Zbirnega centra je bila: sprejem in zaslišanje prebeglih pripadnikov JLA, vračanje prebeglih na domove, urjenje pripadnikov enote, ter izvajanje ukrepov za konspiracijo in zavarovanje centra. Delovanje Zbirnega centra je bilo vseskozi prikrito, saj je predstavljal enega od pomembnejših ciljev v primeru povračilnih ukrepov JLA, katere poveljujoči so javno izjavljali, da bodo vse tiste pripadnike, ki so prebegnili na stran Teritorialne obrambe poiskali in jih kaznovali.

Po izdatnem kosilu v domu CŠOD Vojsko so se udeleženci odpeljali do odcepa poti v Partizansko tiskarno Slovenija in se spustili do barak v globeli. Učenci so z zanimanjem delili pripoved vodiča o delu tiskarne med NOB, fotografirali in spraševali.

Po vrnitvi do avtobusa so se odpeljali še do partizanskega grobišča na Vojščici, kjer so jim orisali potek bojev v zadnji nemski ofenzivi na Vojskem spomladi 1945.

Učenci so bili zadovoljni, saj so na poti po vojskarski planoti spoznali del naše preteklosti.

 

VETERANI ZA ISKANJE PRAVIČNIH REŠITEV ZA PREBIVALCE OB NOVO DOLOČENI MDRŽAVNI MEJI

Vojni veterani, združeni v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) in Združenju policijskih veteranskih društev SEVER (ZPVD Sever)) smo z veliko pozornostjo spremljali aktivnosti vseh vlad Republike Slovenije, vezane na določitev meje tako na kopnem kot na morju od osamosvojitve pa do danes, ko je arbitražno sodišče v haaški Palači miru predstavilo razsodbo o poteku kopenske in morske meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.

Vojni veterani obeh veteranskih organizacij se zavedamo, da je odločitev sodišč treba spoštovati, ne glede ali nam je odločitev všeč ali ne. Naše razumevanje in sprejemanje odločitve arbitražnega sodišča je zaradi naše vloge v vojni za samostojno Slovenijo tudi emocionalno, saj smo verjeli v dogovor obeh držav, da bodo obveljale meje, kot so bile na dan 25. junij 1991.

Meja na slovenskem morju je geografsko in pravno nesporno določena, meja na kopnem pa ostaja v marsičem težko razumljiva in sprejemljiva. Glede na to, da je pri iskanju razumnejših rešitev arbitražnemu sodišču umanjkal element pravičnosti in dobro sosedskih odnosov zahtevamo, da se za prizadete prebivalce na območju Hotize, Razkrižja, Bele Krajine in na območju Dragonje, ki so 26 let živeli v nerazumnih pogojih, najde ustrezna in za vse sprejemljiva pravična rešitev, kar ne terja nobenega spreminjanja razsodbe in torej tudi ne sprejemanja nobenih pobud o nekih novih bilateralnih pogovorih o določitvi meje, s katerimi bi naj nadomestili sprejeto razsodbo. Pomeni pa možnost, ki jo razsodba ne izključuje, da se v okviru implementacije nadgradi s konkretnimi rešitvami, ki bodo upoštevale realne življenjske okoliščine na posameznih omenjenih delih meje. ZVVS in ZPVD Sever podpirata tak pristop in verjameta v modrost obeh strani, da se bosta uspeli dogovoriti za take rešitve, ki bodo tudi v teh delih temeljile na načelu pravičnosti, dobro sosedstva in odpravljale posamezne neživljenjske rešitve. Poudarjamo, da razumemo njihovo prizadetost in prizadevanja za pravično rešitev tudi kopenske meje.

Vojni veterani, združeni v ZVVS in ZPVD Sever podpiramo Vlado Republike Slovenije in druge državne institucije RS pri iskanju najboljših in pravičnih rešitev za prebivalce ob celotni kopenski meji med državama. Prebivalci obmejnih območij so bili vedno zadnji branik slovenstva in svojih držav, ne glede, v katerih državnih tvorbah so živeli v različnih zgodovinskih obdobjih. Tako je bilo tudi v obdobju osamosvajanja Republike Slovenije in še posebej v sami vojni za Slovenijo. Zato so naša pričakovanja in izražene zahteve do Vlade Republike Slovenije in najbolj odgovornih političnih funkcionarjev razumljive in upravičene.

ZVVS in ZPVD Sever sta pripravljeni po svojih močeh aktivno podpirati aktivnosti Vlade RS z zgoraj navedenimi načeli in usmeritvami v bilateralnih oblikah sodelovanja s sorodnimi organizacijami iz Republike Hrvaške, kakor tudi sodelovati s svojim predstavnikom v komisiji, katero bo imenovala Vlada Republike Slovenije.

Ladislav Lipič

predsednik ZVVS

  Dr. Tomaž Čas

predsednik ZPVD Sever

 

 

 

13. ODPRTO TEKMOVANJE V STRALJANJU Z MK PUŠKO JE PRELOŽENO

Organizatorji letošnjega 13. odprtega tekmovanja v streljanju z MK puško in srečanja veteranov ob Dnevu državnosti na Vojskem, ki je bilo predvideno  za soboto 1.7.2017, so postorili vse, kar je potrebno za nemoten potek tekmovanja, ni pa jim uspelo zagotoviti lepega vremena.

Ker se dogodek odvija na prostem in ker vremenska napoved za konec tedna napoveduje dež, je predsedstvo OZ VVS na seji dne 29.6.2017 sklenilo, da odprto tekmovanje v streljanju z MK puško in srečanje veteranov  v soboto 1.7.2017  OPDADE oziroma se ga PRELOŽI NA DRUG TERMIN.

Tekmovanje bodo pripravili v prvi polovici septembra 2017,  o čemer bodo vse zainteresirane pravočasno obvestili.

Zahvaljujejo se za razumevanje!

POZDRAV PRAZNIKU IN ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA

Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno in Osnovna šola Idrija,  sta v petek 23.6.2017 v Modri dvorani Idrija pripravila prireditev posvečeno obeležitvi praznika Dneva državnosti in zaključku iztekajočega se šolskega leta.

Zbrane učence in učenke, učiteljski zbor, starše, predstavnike območnega združenja veteranov in prijatelje šole je pozdravil Zorko Velikanje, predsednik OZ VVS Idrija Cerkno. Kot slavnostni govornik pa je udeležence nagovoril Janez Podobnik, ki je bil v času osamosvajanja Slovenije predsednik Skupščine Idrija, ki je izpostavil pomen negovanja narodne zavesti med vsemi generacijami, zlasti med mladimi, ki bodo oblikovali prihodnost Slovenije, in pozval k složnosti in obuditvi narodnega žara, kot smo ga Slovenci zmogli v času osamosvajanja Slovenije.

Prisrčen kulturno zabavni program, ki je z zborovsko pesmijo, domovinsko pripovedjo, plesom in glasbo, odseval veselje in razposajenost mladih ob zaključku iztekajočega se šolskega leta, pa so v sodelovanju s svojimi mentorji, pripravili in izvedli učenci in učenke Osnovne šole Idrija in plesalke Plesnega kluba Idrija. Ob zaključku prireditve je udeležence nagovorila  tudi  ravnateljica šole Ivica Vončina, ki je izpostavila dosežke učencev in šole v iztekajočem se šolskem letu ter vsem, učenkam in učencem ter njihovim staršem zaželela zaslužene in lepe počitnice.