Mineva dvajset let od ustanovitve OZ VVS Idrija Cerkno. V tem obdobju smo v združenju izvajali številne aktivnosti. Jubilej je priložnost, da obudimo spomin na nekatere od njih. Po počitniškem premoru bomo v nadaljnjih objavah na spletni strani ponovno objavili poročila o najzanimivejših dogodkih in o aktivnostih, ki smo jih skupaj izvajali. Nadaljujemo z objavami o dogodkih od leta 2017 dalje.

SVEČANO A RAZDVOJENO PRAZNOVANJE 50 OBLETNICE TERITORIALNE OBRAMBE SLOVENIJE

Kar za poln avtobus veterank in veteranov iz Idrijskega in Cerkljanskega, se je v soboto 6. oktobra 2018 udeležilo osrednje Primorske proslave ob 50. obletnici ustanovitve Teritorialne obrambe Slovenije v Kosovelovem domu v Sežani. Na veselje organizatorjev so bili med udeleženci tudi nekdanja komandanta Občinskega štaba TO Idrija Zdenko Lužnik in Zorko Velikanje, nekdanji člani Občinskega štaba TO Idrija, ter nekdanji poveljniki nekaterih enot TO Idrija.
Že med potovanjem v Sežano so se med udeleženci spletli prijetni pogovori v katerih so obujali spomine na čas, ki so ga skupaj preživeli v enotah in štabih TO ter o nalogah, ki so jih s predanostjo opravljali na vojaških usposabljanjih. Zlasti pa o nalogah, ki so jih izvajali v času osamosvajanja Slovenije, od predaje orožja v skladišče JLA, do delovanja Manevrske strukture narodne zaščite in skrivanja orožja v tajnih skladiščih, pa do vojaškega spopada z nekdanjim partnerjem – JLA v osamosvojitveni vojni za Slovenijo leta 1991.
V preddverju Kosovelovega doma v Sežani so si udeleženci najprej ogledali razstavo o delovanju Teritorialne obrambe, ki sta jo pripravila Vito Breginc in Srečko Rože.
Po intoniranju državne himne, ki je na noge dvignila do zadnjega kotička napolnjeno dvorano Kosovelovega doma, je v imenu organizatorjev – veteranskih organizacij Severne in Južne Primorske ter Notranjske, udeležence nagovoril Janez Pajer iz OZ VVS Sežana.

O ustanovitvi, razvoju in delovanju Teritorialne obrambe Slovenije, o njenih bojnih aktivnostih in zmagi v osamosvojitveni vojni za Slovenijo ter o njenem preoblikovanju v Slovensko vojsko, pa je v slavnostnem govoru spregovoril brigadir Bogdan Beltram, nekdanji poveljnik Pokrajinskega štaba TO Severnoprimorske pokrajine.

V doživetem kulturnem programu, ki je potekal v režiji Bojana Podgorška in skozi katerega je udeležence vodila povezovalka Ana Godnik, so nastopili: Godba na pihala Divača, Mešani pevski zbor Divača-Lokev, Veteranski oktet Ilirska Bistrica, Drago Mislej- Mef in Bojan Podgoršek. Kot se za Primorce spodobi, se je prireditev, ob prepevanju vseh v dvorani, zaključila s Primorsko himno »Vstajenje Primorske«.
Po zaključeni proslavi so se udeleženci zadržali na prijateljskem srečanju, na katerem so se stiskale številne roke nekdanjih znancev in soborcev ter obudili številni spomini na sodelovanje v Teritorialni obrambi Republike Slovenije.

10. oktobra 2018 pa je Zveza veteranov vojne za Slovenijo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pripravila osrednjo državno proslavo ob 50 letnici od ustanovitve Teritorialne obrambe Slovenije.
Veterani vojne za Slovenijo, nekdanji teritorialci, med njimi tudi teritorialci iz občin Idrija in Cerkno ter drugi udeleženci, so dodobra napolnili osrednjo dvorano na Gospodarskem razstavišču.

Udeleženci so z zanimanjem prisluhnili in z večkratnimi aplavzi izrazili svoje strinjanje in podporo mislim in besedam, ki jih je v pozdravnem nagovoru udeležencem namenil predsednik ZVVS Ladislav Lipič.
To pa žal ni veljalo za besede, ki jih je o ustanovitvi, delovanju in vlogi Teritorialne obrambe Slovenije, v svojem slavnostnem nagovoru izrekel predsednik RS Borut Pahor.

V zvezi z izkrivljanjem zgodovinskih dejstev, ki so se v javnosti pojavljala ob obeleževanju 50. obletnice Teritorialne obrambe Slovenije je Zveza veteranov vojne za Slovenijo javnosti posredovala naslednjo izjavo:

SLOVESNOST OB 50. OBLETNICI TERITORIALNE OBRAMBE

Slovesnost, ki je bila izkoriščena za nove politične delitve, je končana. Doživeli smo jo s ponosom in dostojanstveno, kljub temu, da smo bili deležni obtoževanj in nečastnih dejanj posebej s strani Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in društva MORiS. Zato naj že v uvodu naše izjave zapišimo: nihče naj ne poskuša prevaliti odgovornost za razdeljenost slovenskega naroda iz svojih na naša ramena! Zavedajte se, da boste tisti, ki nenehno sejete veter, na koncu želi vihar!
Najprej in ponovno je potrebno poudariti, da je Zveza veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) del civilne družbe in nismo niti relikt zgodovine in še manj ideološki nasledniki bivše družbene ureditve. Članov naše organizacije nikoli nismo spraševali po svetovno nazorskem ali političnem prepričanju. O naših vrednotah in smislu združevanja in obstoja je odveč pisati, saj so vsi zapisi javno dostopni na spletnih straneh. To je nujno poudariti predvsem zato, ker nam v javnem diskurzu nekateri vodilni predstavniki desne politične opcije vztrajno pripisujejo ideološki predznak bivše družbene ureditve, vključno z vso ideologijo prav od samega začetka druge svetovne vojne. Nesmiselnost njihovih trditev je očitno prevelika, da bi jo sploh kdo opazil.
Mar nismo prav mi, pripadniki TO skupaj s slovensko milico in vso civilno družbo mimo vseh svetovno nazorskih razhajanj, z orožjem v roki priborili in zavarovali mlado suvereno slovensko državo in omogočili tudi spremembo družbene ureditve? Prav to je dokaz, da pri tovrstnem etiketiranju ni niti sledu politične poštenosti, kaj šele etičnih in obče človeških norm, pač pa gre za politično zlorabo Teritorialne obrambe in prisvajanje naših skupnih zaslug za osamosvojitev.
Ob govoru predsednika Republike je postalo povsem jasno, kar je sicer samoumevno, da je vsaka država v svoji osnovi ideološka, da z vso svojo strukturo brani ustavno ureditev in se legitimira tako, da poudarja vse postulate nove države in hkrati omalovažuje ali celo zanika kakršno koli kontinuiteto z bivšim družbenim redom. S stališča narodove zgodovine pa je vsakokratna ustavna ureditev družbe zgolj ena od etap narodovega razvoja skozi mnoge institucionalne oblike. Zato je s stališča narodne zavesti odrekanje kontinuitete kratkovidno dejanje in do obisti žaljivo do vseh, ki so se skozi vso zgodovino trudili za narodovo samobitnost in so mnogi zanjo dali tudi svoja življenja. Narodova samobitnost pa je pred vsakim svetovnim nazorom in iz njega izhajajočim političnim prepričanjem. Praznovanje 50-letnice TO zato ni vzpostavljalo nikakršne zveze z ideologijo socialistične Slovenije. Tovrstni očitki ostajajo na ravni aktualnih ideoloških razprtij in tisti, ki to počno, ne razumejo, da gre za bistveno več. Gre za nacijo in državo, za kontinuiteto slovenske državnosti, ki se je vzpostavljala počasi, tudi z dejanji mnogih pred nami. Zanikanje kontinuitete kaže žal na nesamozavest pomembnih predstavnikov slovenske države. Samozavestne države namreč nimajo težav s sprejemanjem vseh plati svoje zgodovine.
Predsednik države je v govoru poudaril, da so bili vez med »obema« Teritorialnima obrambama ljudje. Kot kak državni uradnik se je zatekel k formalizmom in je potrdil ponujeno tezo o diskontinuiteti in potrdil tezo med »obema« formacijama. Ljudstvo, ki se je borilo pa je bilo tudi po njegovih besedah isto. Ker smo se Slovenci skupaj referendumsko odločili, da bomo živeli v samostojni Sloveniji z demokratičnim družbenim sistemom, so nas, teritorialce akti, ki so jih te spremembe zahtevale, imenovali enkrat tako in drugič drugače.Toda drugačno poimenovanje organizacijske strukture ne more biti pred narodovo zavestjo, skupno voljo, osebno odločnostjo in pogumom. Naj se ne pozabi, da so bile vse odločitve za samostojnost in boj zanjo najprej osebne in intimno človeške. Kdor misli drugače, se je postavil nad človeka, nad ljudstvo in ga kljub deklariranemu čaščenju omalovažuje.
Naj na koncu poudarimo, da smo kot odgovorna civilna družba dolžni opozarjati državo na stranpoti in na njeno temeljno vlogo kot varuha narodove samobitnosti v okviru spoštljivega političnega dialoga in to v okviru in na temelju slovenske ustave ter z njo uveljavljenega družbenega reda.

Ladislav Lipič
predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo

Mineva dvajset let od ustanovitve OZ VVS Idrija Cerkno. V tem obdobju smo v združenju izvajali številne aktivnosti. Jubilej je priložnost, da obudimo spomin na nekatere od njih. Po počitniškem premoru bomo v nadaljnjih objavah na spletni strani ponovno objavili poročila o najzanimivejših dogodkih in o aktivnostih, ki smo jih skupaj izvajali. Nadaljujemo z objavami o dogodkih od leta 2017 dalje.

POHOD V SPOMIN BRANILCEM CESTNE BARIKADE NA ŽLINU

V nedeljo 23.9.2018 se je preko štirideset veterank in veteranov ter drugih udeležencev, udeležilo »pohoda po barikadah« po dolini Idrijce od Lužnika do Želina in srečanja nekdanjih pripadnikov 85. samostojne čete Teritorialne obrambe Cerkno na Želinu.
Pohod po barikadah je tradicionalna aktivnost s katero veterani vojne za Slovenijo iz Idrije in Cerknega ohranjajo spomin na bojne aktivnosti, v katerih so pripadniki različnih enot Teritorialne obrambe Idrija nadzirali promet na glavnih komunikacijah preko občine Idrija. Njihova naloga je bila postaviti in varovati cestne barikade ter preprečiti morebitne premike enot JLA po komunikacijah iz osrednje Slovenije proti mejnim prehodom z Italijo. Z letošnjim pohodom so obudili spomina na postavitev in varovanju cestne barikade na Želinu, ki so ga izvajali pripadniki Diverzantskega odreda in Cerkljanske čete Teritorialne obrambe Idrija.
Pohodno kolono je pot vodila mimo domačij na levem bregu Idrijce, ki so pohodnike sprejele z enako prisrčnostjo in gostoljubnostjo, kot so leta 1991 sprejemali pripadnike Teritorialne obrambe.
V naselju Travnik je pohodna kolona obiskala domačijo »Pri Ježu«, kjer je v decembru 1990, v operaciji varovanja dokumentacije slovenskih nabornikov, delovala opazovalnica Teritorialne obrambe na komunikaciji Tolmin Idrija. Ob tej priložnosti je predsednik OZ VVS gospodarju domačije izročil že pred časom podeljeno priznanje za sodelovanje in prispevek v času osamosvajanja »Slovenska družina«.
Osrednje dogajanje je potekalo na Želinu, kjer so se pohodnikom pridružili tudi nekdanji pripadniki 85. samostojne čete Teritorialne obrambe Cerkno.
Vsi udeleženci srečanja so se najprej odpravili na lokacijo, kjer je bila postavljena cestna barikada na Želinu. Tomaž Tušar, nekdanji namestnik poveljnika Diverzantskega odreda TO, je prisotne seznanil z aktivnostmi te enote pri postavitvi barikade. Stanislav Platiše, poveljnik voda Cerkljanske čete, pa je pojasnil aktivnosti te enote pri kontroli prometa in varovanju barikade. Vojko Čuk, nekdanji poveljnik Idrijske čete TO, pa je ob tej priliki obudil spomin tudi na aktivnosti te enote pri nadzoru prometa in varovanju barikade v Zali na komunikaciji Idrija – Logatec.
Po kosilu je sledila krajša spominska slovesnost na kateri je prisotne najprej nagovoril predsednik OZ VVS Zorko Velikanje. Spomine na delovanje Cerkljanske čete TO pa je v svojem nagovoru obudil Dušan Obid, nekdanji poveljnik čete. V pozdravnem nagovoru je udeležence pozdravil poslanec Državnega zbora Samo Bevk. Zaključna beseda je pripadla predsedniku OZ ZSČ Idrija Cerkno, podpolkovniku Branetu Tušarju. V priložnostnem kulturnem programu je nastopil harmonikar Miha Peternelj, Marijan Platiše pa je prebral sestavek, ki ga je za zbornik o osamosvojitveni vojni napisal Dare Likar.
Srečanje nekdanjih teritorialcev se je nadaljevalo s prijateljskem druženju in zaključilo z željo, »da bi se še kdaj dobili«.

Mineva dvajset let od ustanovitve OZ VVS Idrija Cerkno. V tem obdobju smo v združenju izvajali številne aktivnosti. Jubilej je priložnost, da obudimo spomin na nekatere od njih. Po počitniškem premoru bomo v nadaljnjih objavah na spletni strani ponovno objavili poročila o najzanimivejših dogodkih in o aktivnostih, ki smo jih skupaj izvajali. Nadaljujemo z objavami o dogodkih od leta 2017 dalje.

NA KOLEKTORJU ODKRILI SPOMINSKO OBELEŽJE TAJNEMU SKLADIŠČU OROŽJA TERITORIALNE OBRAMBE IDRIJA
Spomin ima nenavadno lastnost, da se v svojem bistvu nikoli ne pokvari. Ne glede na to, kako ga od zunaj spreminjamo, lepšamo ali barvamo, ostane resničen. Ker živi, tukaj in zdaj. Zato iz naše zgodovine lahko črpamo vedenje in spoznanje, da smo se v najpomembnejših trenutkih znali modro odločati in poiskati ustrezno rešitev.

Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo se je v soboto 9.11.2018 oddolžilo spominu na enega pomembnih dogodkov, ki se je v obdobju priprav na vojaško zavarovanje slovenskih osamosvojitvenih procesov v letih 1990 – 91 odvil na območju občine Idrija.

Na dobro obiskani slovesnosti so na pročelju upravne stavbe koncerna Kolektor v Idriji, odkrili spominsko obeležje tajnemu skladišču orožja in streliva Teritorialne obrambe Idrija, ki je v prostorih tega podjetja delovalo v letih 1990 in 1991. Prva lokacija tajnega skladišča orožja je bila v zaklonišču pod upravno stavbo, nato pa se je preselilo v transformatorsko postajo v stavbi sedanjega podjetja Ascom. Vodstvo in zaposleni so tedaj pomembno prispevali, da so enote Teritorialne obrambe Idrija lahko opremile in oborožile ter nato izvajale svoje bojne naloge.
Spominsko ploščo sta ob častnem postroju praporščakov in nekdanjih teritorialcev , ki jih je vodil Jože Erjavec, odkrila veterana vojne za Slovenijo Bojan Furlan, ki je bil v času osamosvajanja odgovoren za oborožitev in opremo enot in Maro Brus, predstavnik Koncerna Kolektor, ki je bil pomočnik komandanta za zaledje v Diverzantskem odredu Teritorialne obrambe Idrija.

Uvodoma je navzoče nagovoril predsednik Območnega združenja Zorko Velikanje, ki je pozdravil tudi številne goste, med katerimi so bili: Ladislav Lipič, predsednik Zveze veteranov Slovenije, Vito Berginc, nekdanji poveljnik 63. Območnega štaba TO Tolmin, Drago Vidrih, nekdanji načelnik MSNZ Severne primorske, Stojan Petri predsednik Nadzornega sveta koncerna Kolektor, Radovan Bolk, predsednik uprave koncerna Kolektor, Bojan Režun, Državni svetnik in predsednik OZ borcev za vrednote NOB Idrija, Bojan Sever, župan občine Idrija, Jožef Člekovič in Vladimir Sedej, predsednik in podpredsednik Pokrajinskega odbora ZVVS Severne Primorske, Angel Vidmar, predsednik Društva veteranov Sever za Severno Primorsko, predstavniki PP Idrija, Brane Tušar, predsednik Območnega združenja Slovenskih častnikov Idrija-Cerkno ter predstavniki sosednjih veteranskih združenj: Ajdovščina, Nova Gorica, Brda, Kanal, Gornje Posočje, Logatec in Vrhnika.
V imenu domačina, koncerna Kolektor je prisotnim spregovoril Radovan Bolko predsednik uprave Kolektorja, ki je poudaril, da je bil Kolektor razvoju Teritorialne obrambi v Idriji vseskozi naklonjen.
V imenu občine Idrija pa udeležence pozdravil župan Bojan Sever, ki je poudaril pomen enotnosti za doseganje skupnih ciljev, ter ohranjanje zavedanja, da nam država ni bila dana ampak se je bilo potrebno zanj tudi boriti.

Odkritje spominskega obeležja je kot slavnostni govornik z besedami pospremil generalmajor, Ladislav Lipič, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo. V svojem nagovoru je orisal zgodovinske trenutke, ko smo Slovenci zbrali pogum in ob aktivnostih Teritorialne obrambe zagotovili osamosvojitev države. Vojna za Slovenijo je bila vojna nas vseh. Spoštujmo in bodimo hvaležni vsem, ki so po svojih močeh pomagali pri tem, je dodal. Poudaril je velik pomen slovenske Teritorialne obrambe, katere 50. letnico ustanovitve obeležujemo letos, za vojaško zavarovanje slovenskih osamosvojitvenih procesov ter za dosego zmage v osamosvojitveni vojni. Ker je šlo za zelo veliko enotnost Slovenije, so vsi tedanji dogodki zelo pomembni v tem izjemnem delu slovenske zgodovine.
Posebno veličino svečanemu dogodku pa so v zaključnem delu svečanosti, s svojimi nastopi dodali glasbeni gostje igralka in pevka Lara Jankovič in Idrijski kvartet saksofonov.
Čas vojne za Slovenijo je bil čas velikih pričakovanj, smelih dejanj in drznih odločitev. Bil je tudi čas strahu pred neznanim. Bil pa je tudi čas izjemne enotnosti in poguma. Zato besede izrečene ob odkritju spominskega obeležja, ne bodo utonile v pozabo. spominsko obeležje pa bo imelo častno mesto.

Na osrednji proslavi ob 30-letnem jubileju samostojne Slovenije, ki je  v spominskem parku osamosvojitve Slovenije v Idriji potekala 25.6.2021, je udeležence kot slavnostni govornik nagovoril  idrijski rojak, novinar in publicist  dr. Uroš Lipušček. V nadaljevanju objavljamo njegov nagovor v celoti:

Drage Idrijčanke in Idrijčani, spoštovane državljanke in državljani,
30 let po rojstvu postanejo ljudje običajno zreli in preudarni , po 30-ih letih obstoja pa začnejo države šele stopati po poti odraščanja. Tako je tudi z našo Slovenijo. Pred 30 leti smo uresničili sanje naših prednikov iz revolucionarnega 1848 leta o Zedinjeni Sloveniji in razglasili samostojnost. Iz Jugoslavije, ki jo je po koncu hladne vojne razjedel val ekstremnega nacionalizma smo izšli kot najbolj razvita republika izmed vseh socialističnih držav. « Po osamosvojitvi smo nadaljevali z zgodbo o uspehu; Sprejeli smo novo demokratično ustavo, sprejeti smo bili v OZN, Nato in EU, kot prva tranzicijska država smo prevzeli evro in kot prva izmed novih demokracij leta 2008 tudi pol letno vodenje EU. Nekateri so takrat v zanosu podlegli misli, da bomo postali nekakšen svetovni svetilnik ali pa nova Švica. Enotnost s katero smo začeli ustvarjati novo samostojni državo, se je po nekaj letih sprevrgla v strankarske ideološke spopade, ki postajajo vse hujši.
Slovenija je majhna država. Pravi čudež je, da smo se Slovenci kot narod ohranili, na stičišču germanskega in romanskega sveta. Nek kitajski poslovnež, ki je nameraval Slovenijo uvrstiti med svoje turistične destinacije, me je pred nekaj leti v Pekingu vprašal ; koliko ljudi živi v Sloveniji? »200 milijonov, ne, 20 milijonov tudi ne, 2 milijona ponovim, to je pa toliko kot je prebivalcev naše soseske, je dejal.« Razprava je bila s tem končana. Vendar majhno ni nujno tudi slabo: Luksemburg je primer uspešne države, Singapur tudi, po tej poti gredo vsaj v gospodarskem smislu tudi baltiške države.
Tisto kar nas ovira je predvsem vse hujši politični in narodni razkol. Zakaj ne moremo s skupnimi močni stopiti korak naprej, zakaj smo še vedno vkopani v preteklost posebej v čas druge svetovne vojne in po njem. Še vedno se prerekamo ali je bil narodno osvobodilni boj upravičen ali ne! Poročnik ameriške vojske Le Roy King, ki je sodeloval ob koncu prve svetovne vojne v ameriški komisiji, ki je 1919 leta določala naše severne meje , je takrat zapisal; » niti Slovenci niti Hrvati, si niso priborili svobode. Njim je bila dana oziroma podarjena…« Skladno s tem so zmagovalci potegnili za nas zelo krivične meje. Podobno bi se lahko zgodilo tudi po koncu druge svetovne vojne. Idrija bi lahko na primer skupaj s Primorsko na osnovi rapalskega sporazuma iz 1920 leta, še naprej ostala v okviru Italije. To se ni zgodilo zaradi oboroženega osvobodilnega boja in v tem okviru akcij slovenskih partizanskih odredov proti fašizmu in nacizmu. Po drugi strani so grozoviti pokoli pa drugi svetovni vojni globoko zarezali v naše duše in vrgli neupravičeno senco na osvobodilni boj. V teh dilemah nismo edini. Čeprav je od ameriške državljanske vojne na primer minilo že 160 let, se v javnosti še vedno krešejo različna mnenja o tem obdobju ameriške zgodovine.
Slovenci smo kot potrjujejo ankete zelo močno privrženi evropski ideji oziroma EU. Kar 82 % vprašanih prebivalcev naše države čuti močno pripadnost EU . Če parafraziram pesnika Otona Župančiča o tem, da mornar ko je najvišji dan izmeri daljo in nebeško stran, je EU naša daljica, demokracija na kateri temelji EU, pa je naša nebeška stran. Politično dogajanje ki ga zaznamujejo vse nižja raven političnega komuniciranja , obujanje protofašističnih idej in gibanj, razna podtikanja pa tudi sovražni govor kaže, da se oddaljujemo od klasične evropske liberalne demokracije in pristajamo v taboru neliberalnih demokracij. Za njih je značilen avtoritarni sistem vladanja, monopol ene stranke in omejevanje svobode medijev. V tem primeru bi znova pristali v eno partijskem sistemu iz katerega smo izšli pred 30 leti. V katero smer se bo odvijalo politično dogajanje v Sloveniji, na srečo ne bo odvisno samo od nas. Dokler bodo tako imenovane jedrne evropske države ostale pri vzorcu klasične demokracije, vpeljava avtoritarnega sistema, če hočemo ostati v EU, pri nas ne bo mogoča. Drugo vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo če bi EU razpadla, oziroma se razbila na dva dela, na demokratičnega in neliberalnega oziroma avtoritarnega.
Kljub temu, da so nas začele dohitevati nekatere nekdanje socialistične države iz vzhodnega bloka, kot na primer Češka in nekatere baltske države, je naša država še vedno med najbolj uspešnimi tranzicijskimi državami, na primer po višini dohodka na glavo prebivalca. Na tem področju bi lahko dosegli še boljše rezultate. Negativni trendi so se začeli z ukinitvijo Službe družbenega knjigovodstva pred mnogimi let in s premalo premišljeno oziroma krivično privatizacijo nekdanjega družbenega premoženja, saj danes komaj okrog 10 % prebivalstva razpolaga s skoraj polovico nekdanjega skupnega premoženja. V času ko je Slovenija postala razvita država, skoraj četrtina Slovencev životari na robu življenjskega minimuma, čeprav smo po ustavi uradno socialna država. Res pa je, da po mednarodnih statistikah ostajamo v skupini najmanj razslojenih evropskih držav. Na žalost se na lestvicah korupcije vse bolj vzpenjamo, na lestvicah konkurenčnosti pa padamo. Razprodali smo vse največje banke in veliko podjetij , tudi strateških, brez treznega dolgoročnega razmisleka.. V ZDA po katerih se tako radi zgledujemo je na primer prodaja takšnih strateških podjetij in bank tujcem, izrecno prepovedana. Kot izvozno usmerjena država moramo biti absolutno odprti, še posebej ker statistike kažejo, da so tuja podjetja pri nas nadpovprečno uspešna. Kljub temu pa ne smemo pristati na podrejen oziroma skoraj pol kolonialni status v odnosu do najbolj razvitih držav.
Vladavina prava pri nas na žalost stagnira, prav tako tudi svoboda izražanja in združevanja. Thomas Jefferson eden od glavnih avtorjev ameriške ustave je dejal, » da je svoboda odvisna od svobodnega tiska in izražanja, njuno omejevanje bi jo zatrlo.« Demokracija v Sloveniji bo obstala samo če bodo mediji ostali neodvisni, profesionalni in pošteni ter svobodni in bodo gledali pod prste oblastnikom vseh vrst. Pandemija Kovida, ne sem biti izgovor za omejevanje svoboščin in človekovih pravic.
Kaj pa naša Idrija? V zadnjih 30 letih se je uspešno, oziroma nadpovprečno hitro razvijala. Industrijska tradicija, ki jo je zapustil rudnik živega srebra je omogočila vzpon dveh odličnih podjetjih Kolektorja in Hidrie, ki sta ne samo v slovenskem tehnološkem vrhu, ampak tudi na ravni najboljših tovrstnih mednarodnih podjetij. Kljub temu, se mi zdi, da v Idriji primanjkuje podjetniškega duha, oziroma manjših podjetij. Hrbtenico gospodarsko najbolj uspešnih držav , tako ameriške kot kitajske industrije na primer sestavljajo prav majhna podjetja.
Idrija je od nekdaj dajala svetu oziroma državam v katerih je bila, več kot je sprejemala. Tako je bilo v času ko je spadala k Beneški republiki, Napoleonovi Franciji, ali Avstro-Ogrski. V določenem obdobju je na primer rudnik oziroma erar kot so ga takrat imenovali prispeval kar 40 % vseh finančnih sredstev s katerimi je razpolagal dvor na Dunaju. To je po mojem tema, ki bi jo morali zgodovinarji natančno proučiti. Tudi v drugi Jugoslaviji je bilo podobno. Idrijski rudnik je veliko prispeval k izgradnji na primer Nove Gorice. Žal je tudi v samostojni Sloveniji Idrija na obrobju; kar na primer potrjuje selitev nekaterih državnih institucij v druge kraje. Težko je razložiti dejstvo, da v Idriji, kljub temu da leži sredi gozdov ni več lesne industrije. To je očitno del širšega problema saj v Sloveniji te panoge nismo uvrstili med strateške industrije, tako kot na primer v Avstriji.
Kljub temu se Idrija razvija v lepo industrijsko , turistično in zgodovinsko mesto, ki ne sme več sloveti samo po nekdanjem rudniku, čipkah, žlikrofih in morda prvi slovenski realki, ampak mora obuditi tudi svojo intelektualno tradicijo. Tu je nekdaj izhajal prvi slovenski socialdemokratski časopis » Naprej« , pogumni idrijski intelektualci pa so v reviji » Kaplje« rahljali togost in ideološko omejenost prejšnjega sistema. Zato, da bi spodbudili ustvarjalnost, smo na primer v okviru skupine idrijskih zanesenjakov ustanovili Dneve Šinkovčeve poezije na Vojskem , ki so se lepo prijeli in postajajo mednarodni projekt, v spomin na tega na žalost doslej preveč pozabljenega primorskega vojskarskega pesnika Črtomirja Šinkovca.. Te kulturne dejavnosti bo mogoče razviti in dvigniti na višjo, mogoče tudi mednarodno raven samo, če bo Idrija dobila ustrezno dvorano oziroma kulturni dom saj je eno redkih mest v Sloveniji, ki ga nima.
Verjamem v Idrijo in sem prepričan, da bo tako kot v prejšnjih stoletjih še naprej živela dinamično in ustvarjala pogoje za uspešno življenje za vse njene prebivalce, še posebej pa, da bo v prihajajoči mladi generaciji prepoznala tako kot tudi celotna Slovenija, nove moči ter priložnosti za njen polnokrvni razvoj.
Čas je da nazdravimo 30 letnici neodvisne Slovenije z željo, da bi čimprej premagali sedanje zastoje in stranpoti ter da bi postala razvita evropska država, po kateri se bodo lahko zgledovali tudi drugi v svetu. Naj končam z mislijo našega primorskega vojskarskega pesnika Črtomirja Šinkovca: » tujec je ropal in meril tod, zdaj po dolgih tisočletjih smo sam svoj gospod.«

Mineva dvajset let od ustanovitve OZ VVS Idrija Cerkno. V tem obdobju smo v združenju izvajali številne aktivnosti. Jubilej je priložnost, da obudimo spomin na nekatere od njih. Po počitniškem premoru bomo v nadaljnjih objavah na spletni strani  ponovno objavili poročila o najzanimivejših dogodkih in o aktivnostih, ki smo jih skupaj izvajali. Nadaljujemo z objavami o dogodkih od  leta 2017 dalje.

DOMOZNANSKA EKSKURZIJA NA KRAS SE JE ZAKLJUČILA Z VESELIM MARTINOVANJEM

Organizatorji tradicionalne jesenske domoznanske ekskurzije OZ VVS Idrija Cerkno, ki je potekala v soboto 04.11.2017, so udeležence, ki jih je bilo za poln avtobus, popeljali na Kras.

Prvi postanek je bil na turistični kmetiji Tavčar v Križu, kjer so jim pripravili degustacijo vin in domačih mesnin.

Domoznanski del ekskurzije se je odvijal v kraju Lokev, kjer so si udeleženci ogledali enega najbolj zanimivih in s številnimi eksponati opremljenih vojaških muzejev.

Nazorno predstavljeni dogodki in eksponati, so ob zanimivi razlagi in komentarjih lastnika muzeja, med udeleženci vzbudili predstave o dogajanju in vojaških bitkah na Krasu.

Po končanem ogledu muzeja so se udeleženci odpeljali na turistično kmetijo Hudičevc na Razdrtem, kjer so najprej uživali v pokušnji vin in mesnatih izdelkov gostitelja.
Večer pa so nadaljevali z Martinovo večerjo in s prijetno zabavo ob živi glasbi.