Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno je pod pokroviteljstvom  Občine Cerkno in v sodelovanju z  Osnovno šolo Cerkno in Policijsko veteranskim društvom Sever, pripravilo slovesnost »Tam, kjer smo doma«,  na kateri so dvignili državno zastavo  v počastitev dneva državnosti in 30-letnice osamosvojitve Slovenije. Svečanost je potekala v četrtek 24.6.2021, pred osnovno šolo Cerkno.

Video posnetek prireditve, avtorja Zdravka Kobala si lahko ogledate na naslednji povezavi:  https://www.youtube.com/watch?v=p9btUpLTK7I

Nekdanji poveljnik 120. jurišnega odreda Teritorialne obrambe Idrija Lado Sedej je v pogovoru z urednikom Damijanom Bogatajem v TV studiu Idrijskih novic opisal bojno pot te največje enote TO Idrija.

Lado Sedej se tistih prelomnih časov spominja s spoštovanjem do vseh udeležencev, ki so se z vključitvijo v enote Teritorialne obrambe jasno opredelili, da bodo tudi z orožjem branili plebiscitarno voljo ljudi. Da te odločitve za nekdanje pripadnike te enote niso bile enostavne je opisal z vzdušjem, ki je v enoti nastalo v trenutku, ko so teritorialcem razdelili pravo bojno strelivo, prve povoje za reševanje poškodovanih in sanitetna nosila. Takrat so vsi spoznali, da to niso več tradicionalne vojaške vaje ampak povsem resen spopad, v katerem lahko kdo izgubi tudi življenje.
Po upokojitvi je Lado Sedej sprejel nekaj zadolžitev v veteranski organizaciji, ki povezuje veterane vojne za Slovenijo in skrbi, da se spomini na osamosvojitveno vojno ohranijo, zapišejo in arhivirajo. V tej luči je dragocen tudi posnetek pogovora Lada Sedeja v TV studiu Idrijskih novic, ki si ga lahko ogledate na naslednji povezavi: Lado Sedej | Idrijske novice TV studio – Oddaja AKTUALNO – YouTube

Na svečanosti »Naj tebi pesem pojem«, ki je v počastitev dneva državnosti in 30-letnice osamosvojitve Slovenije potekala v petek 25.6.2021, v spominskem parku osamosvojitve Slovenije v Idriji, je navzoče nagovoril tudi Marijan Platiše, predsednik OZ VVS Idrija Cerkno. V svojem nagovoru je dejal:

Spoštovane občanke in občani,
spoštovani g. župan, ga. častna občanka Ivica Kavčič,
dragi soborci iz Slovenske osamosvojitvene vojne, veteranke in veterani,
cenjeni gostje!

V imenu Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno ter v imenu vseh veteranskih in domoljubnih organizacij vas lepo pozdravljam na svečanosti ob Dnevu državnosti in 30-letnici samostojne Slovenije. Počaščen sem z vašo prisotnostjo!
Pridružujem se županu in pozdrav namenjam tudi vsem cenjenim gostom, ki ste nocoj z nami.
Še posebej toplo pozdravljam nekdanje soborce iz osamosvojitvene vojne in vse, ki ste prispevali k vojaški obranitvi samostojnosti Slovenije.

Županu Tomažu Venclju se zahvaljujem, ker je Občina Idrija današnjo svečanost sprejela pod svoje okrilje, vsem soorganizatorjem pa za njeno pripravo in izvedbo.
Na tem mestu nismo slučajno. Pred tremi desetletji ste Idrijčani, v čast samostojni Sloveniji, tu prvič dvignili novo slovensko zastavo in posadili lipo. Ob dvajsetletnici samostojnosti smo vojni veterani na tem mestu postavili spominsko obeležje dogodkom, ki so se v osamosvojitveni vojni odvijali v tedanji občini Idrija in ljudem, ki so dali svoj prispevek k samostojnosti naše države.

Ob trideseti obletnici samostojnosti pa smo želeli to območje urediti kot Spominski park osamosvojitve Slovenije, ki bi služil kot mesto za druženje in obujanje spominov ter kot sestavni del turistične ponudbe mesta Idrija. Upam, da bo tudi vaša udeležba na današnji svečanosti, dvomljivce prepričala v to, da Idrija tak park spomina potrebuje.

Iz razkrajajoče se Jugoslavije smo želeli oditi v miru, vendar se to ni zgodilo. V dneh, ki so sledili razglasitvi samostojnosti je preko tisoč mož in fantov – pripadnikov Teritorialne obrambe, Milice in Narodne zaščite iz tedanje občine Idrija, prijelo za orožje in se brez preračunljivosti zoperstavilo agresorju. Nekatere od njih vidite na projekciji fotografij v ozadju. Doma so pustili svoje najdražje ter vsak s svojimi razmišljanji in strahovi odšli v vojno, nekateri na cestne barikade v Zali, v Govejku, na Želinu in na Kladju, drugi na bojne položaje enot na Vojsko, v Kanomljo in Krnice, Črni vrh, Godovič, Cerkljanski vrh in drugam. Brez njihovega sodelovanja v oboroženem odporu, brez njihove srčnosti in vere, da nam bo v novi državi bolje, samostojnost Slovenije ne bi bila mogoča. In to naj ne bo nikoli pozabljeno!
Po 30 letih je čas za veselje in praznovanje in seveda tudi čas za premišljevanje o tem kako živimo in kako bomo živeli v prihodnje. V občini Idrija ste v tem obdobju veliko dosegli in na to ste lahko ponosni. Vojni veterani imamo pravico in moralno dolžnost opozoriti na družbene odklone katerim smo priča in zahtevati spremembe v načinu vladanja. Želimo si, da bi se Republika Slovenija tudi v bodoče razvijala kot gospodarsko uspešna, socialna in demokratična država v družini naprednih in demokratičnih držav Evrope in, da bi bila vsem njenim prebivalcem pravična in dobra mati. Tako državo so nam obljubili in za tako državo smo se leta 1991 tudi borili!
Ob današnjem praznovanju vam iskreno čestitam z željo, da zlasti mladi ne bi pozabili, da je država Slovenija nastala iz poldrugega tisočletja dela, znoja in bojev številnih generacij Slovenk in Slovencev, mi pa smo leta 1991 ta proces uspešno zaključili.

Zato lahko s ponosom izobesimo zastave!

Vse najboljše Slovenija in srečno občina Idrija!

Osrednjo proslavo ob 30-letnem jubileju Slovenije so v spominskem parku osamosvojitve Slovenije v Idriji pripravili Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno, Idrijski neoktet, Osnovna šola Idrija, Policijsko društvo Sever in Občina Idrija.
Množično občinstvo je uvodoma z aplavzom pozdravilo prihod postroja nosilcev državne zastave in praporščakov, ki so nosili prapore veteranskih in domoljubnih organizacij ter sorodnih društev iz domače in iz sosednjih občin.
Po protokolarnem dvigu slovenske zastave na obnovljeni drog, je občinstvo prvi nagovoril idrijski župan Tomaž Vencelj. Izpostavil je pomen domovinske samozavesti in povezanosti ter sodelovanja in napovedal nadaljnje urejanje spominskega parka pred idrijsko osnovno šolo.
Pomen spominskega parka in njegovega urejanja je poudaril tudi predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno Marijan Platiše. Izpostavil je, da smo iz razkrajajoče se Jugoslavije želeli oditi v miru, a nam to ni bilo dano. V dneh, ki so sledili razglasitvi samostojnosti, je več kot tisoč mož Teritorialne obrambe, Milice in Narodne zaščite Idrija prijelo za orožje in se zoperstavilo agresorju. Brez njihove srčnosti in vere, da bo v novi državi bolje, samostojne Slovenije ne bi bilo in to naj ne bo nikoli pozabljeno. Zlasti mladi rod mora vedeti, da je do osamosvojitve prišlo na temelju stoletnih sanj, prizadevanj in bojev številnih generacij Slovenk in Slovencev, da bi živeli v samostojni in ustvarjalni državi Sloveniji.
Slavnostni govornik rojak dr. Uroš Lipušček je orisal pot slovenske osamosvojitvene zgodovine ter vključevanja Slovenije v evropske integracije, izpostavil pa izzive, s katerimi se Slovenija sooča dandanes. Glede svojega rojstnega mesta pa je menil, da je Idrija v vsej zgodovini več dajala, kot prejemala. Čeprav je dosegla lep razvoj, pa ni dovolj, da slovi le po nekdanjem rudniku, čipkah, žlikrofih in prvi slovenski realki, ampak mora obuditi tudi svojo intelektualno tradicijo. Izrazil je prepričanje, da bo Idrija še naprej ustvarjala pogoje za kakovostno življenje vseh svojih prebivalcev, v mladi generaciji pa prepoznala nove moči in priložnosti za svoj polnokrvni razvoj.
Bogat in doživet kulturni program so po zamisli Elizabete Lampe in po scenariju in v režiji Tjaše Petkovšek izvedli Idrijski neoktet , Godbeno društvo rudarjev Idrija, Vokalna skupina Radost Godovič ter učenci in učenke Glasbene šole Idrija, z recitacijami domoljubnih pesmimi, ki so jih za praznik domovine zapisali sami, pa so svečanost obogatili učenci in učenke Osnovne šole Idrija.

Na svečanosti »Tam, kjer smo doma, ki je v počastitev dneva državnosti in 30-letnice osamosvojitve Slovenije potekala v četrtek 24.6.2021, pred osnovno šolo Cerkno, je kot slavnostni govornik navzoče nagovoril Marijan Platiše, častni občan in predsednik OZ VVS Idrija Cerkno. V svojem nagovoru je dejal:

Drage učenke in učenci, spoštovana g. ravnatelj, g. župan in g. državni svetnik,
veteranke in veterani, Cerkljanke in Cerkljani,
cenjeni gostje!

Če se izrazim z besedami pisatelja Cirila Kosmača je bil »tisti dan lep, svetel in zveneč, kot iz čistega srebra ulit«. To je bil dan pred tridesetimi leti, ko smo v Cerknem, podobno kot, danes, na drog svečano dvignili zastavo novonastale države Republike Slovenije. Takratna svečanost se je odvijala pred Hotelom Cerkno, mi pa smo današnji dogodek želeli praznovati z mladimi. In kje je mladih več, kot tu v naši Osnovni šoli?
V teh prazničnih dneh pogosteje kot sicer govorimo o domovini. Domovina je «tam, kjer smo doma«, kjer ljubimo, smo srečni, zadovoljni in uspešni. Domovina je dežela, v kateri živimo, delamo in se počutimo dobro.
Pred tridesetimi leti, dne 25. junija 1991, ko je Slovenska skupščina sprejela Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ja naša domovina Slovenija postala tudi samostojna država. Ta dan, danes slavimo kot enega naših največjih praznikov – Dan državnosti. Zato tudi doma ponosno izobesimo zastave!
Razlika med domovino in državo je v tem, da moramo državo ubogati, ker določa zakone, ki jih moramo spoštovati. Določa nam, kaj smo dolžni delati in česa ne smemo. Domovina pa želi samo, da bi jo imeli radi kot nam narekuje srce. Za državo je pomembno, da je velika in bogata, za domovino pa, da jo ljubimo. Države nam ni treba ljubiti, jo pa spoštujemo, če nam je dobra mati, smo ponosni nanjo in smo jo pripravljeni tudi braniti, tako kot leta 1941 in 1991.
Slovenija potrebuje otroke, ki bodo imeli državo tudi za svojo domovino. Kajti otroci katerim država ni postala domovina, gredo s trebuhom za kruhom v drugo državo. Ta jim postane ljubša od tiste, iz katere prihajajo. Ker otroci zapustijo svojo državo, le-ta postane osamljena in se ne more nikoli spremeniti v njihovo domovino.
Leto 1991, v katerem smo ustanovili samostojno državo, nam je prineslo veliko priložnost, a tudi veliko preizkušnjo in veliko odgovornost. V razpadajoči Jugoslaviji nismo nikomur želeli nič slabega, samo iz nje smo želeli oditi. Želeli smo oditi mirno, a nam to ni bilo dano.
Veselje in vznesenost ob razglasitvi samostojne Slovenije ni trajalo dolgo. Že pred svečano razglasitvijo so iz vojašnice v Ilirski Bistrici zapeljali tanki in na Primorskem se je začela vojna. Naslednji dan pa so se začeli vrstiti vpoklici in mobilizacija vseh enot Teritorialne obrambe. Milica pa je bila že pred tem v popolni bojni pripravljenosti.
Preko tisoč mož in fantov iz občin Idrija in Cerkno, je tedaj prijelo za orožje in se zoperstavilo agresorski Jugoslovanski ljudski armadi.
V osamosvojitveni vojni je šlo zato, da Slovenci obranimo svoje državno ozemlje. Vhodna vrata v to ozemlje so bili mejni prehodi na kopnem in na morju, ter letališče Brnik. JLA nam je z zasedbo mejnih prehodov želela vzeti ključe naših vhodnih vrat. Tega jim Teritorialci in miličniki nismo mogli in nismo smeli dovoliti. Na nekaterih mejnih prehodih smo umik JLA in njihovo ponovno odprtje dosegli s pogajanji, na drugih pa je bil umik JLA dosežen šele po vojaških spopadih, ki so žal zahtevali tudi človeška življenja.

Na območju občin Idrija in Cerkno ni bilo nastanjenih večjih enot JLA. Teritorialna obramba Idrija je imela pomembno nalogo, da s cestnimi barikadami na Kladju, na Želinu, v Govejku in v Zali, blokira ceste in nadzira promet na komunikacijah iz smeri Ljubljane, Kranja in Postojne, po katerih bi lahko enote JLA prodirale proti mejnim prehodom na Tolminskem. Bila je v pripravljenosti, da prepreči prodor tankov iz Vrhnike ter morebitne zračne desante na območjih Cerkljanskega vrha, Raven in Bukovega, Idrijskih krnic, Črnega vrha in Godoviča.

Ko je orožje utihnilo smo se vsi teritorialci in miličniki domov vrnili živi in zdravi, vsepovsod po Sloveniji pa žal ni bilo tako. Devetnajst slovenskih družin je objokovalo sveže grobove svojih sinov, 182 bojevnikov za osamosvojitev pa je zdravilo rane zadobljene v bojih.

Veterani osamosvojitvene vojne menimo, da bi se morali ob praznovanju Dneva državnosti zavedati, da je samostojno Slovenijo izborila zahteva za demokracijo, ki vedno zahteva spoštovanje in sobivanje različnosti. Danes bolj kot avtoritarno vladanje, odmikanje od načel pravne države, pritiskov na medije, izključevanje in sovražni govor, potrebujemo enotnost in skupni napor za izhod iz epidemije Covid 19 ter pereče gospodarske in socialne situacije, ki jo je ta povzročila.
Ob razdvojenosti in nezadovoljstvu, ki se seli tudi na trge in ulice, imamo vojni veterani moralno dolžnost in pravico opozoriti na te družbene odklone in zahtevati spremembe v načinu vladanja. Leta 1991 smo se namreč borili za to, da bi bila Slovenija skozi gospodarski razvoj uspešna in demokratična država. Da bi se razvijala v družini naprednih in demokratičnih držav Evrope. In ne ne zadnje, da bi bila vsem njenim prebivalcem pravična in dobra mati, na katero bi bili, tako kot smo bili mi ob njeni ustanovitvi, danes nanjo ponosni tudi naši otroci.
Zavzemamo se za ohranjanje spoštljivega spomina na čas in vrednote slovenskega osamosvajanja, zlasti na tiste ki ste bili takrat še otroci ali ste se rodili šele po osamosvojitvi. Polagam vam na srce, da nikoli in nikdar na pozabite, da nam država Slovenija ni bila podarjena. Nastala je iz poldrugega tisočletja dela in bojev in žrtev številnih generacij Slovenk in Slovencev, mi pa smo leta 1991 ta proces samo zaključili.
Naj se na koncu zahvalim vsem sodelujočim na letošnjem in na vseh dosedanjih desetih literarnih natečajih »Tudi pri nas je potekalo osamosvajanje Slovenije«.
Učenkam, učencem in njihovim učiteljem, ki danes zaključujete šolsko leto, zaželim prijetne počitnice in, prihodnje šolsko leto brez omejitvenih ukrepov, vsem vam, spoštovani obiskovalci pa čestitam državni praznik – Dan državnosti!