Kot smo že poročali  je v  četrtek 13.11.2025  v Vojaškem muzeju Slovenske vojske v Mariboru potekalo  svečano odprtje gostujoče panojske razstave  »Partizanske smučarske tekme«, katero so ob 80 letnici partizanske olimpijade pripravili  v Cerkljanskem muzeju.

V nadaljevanju si lahko ogledate videoposnetek svečanosti  ob odprtju razstave, katerega je posnel Studio MORS.

V Vojaškem muzeju Slovenske vojske v Mariboru, je ob prisotnosti Mitje Jankoviča, generalnega sekretarja Zveze veteranov vojne za Slovenijo, številčne delegacije vojnih veteranov iz Idrije in Cerknega ter visokih predstavnikov Slovenske vojske, v četrtek 13.11.2025, potekalo odprtje gostujoče panojske razstave »Partizanske smučarske tekme«.
Razstavo so ob 80 letnici partizanske olimpijade v Cerknem, pod vodstvom muzejske svetnice iz Milojke Magajne pripravili v Cerkljanskem muzeju, ki deluje v sestavi Mestnega muzeja Idrija. Njeno gostovanje v Mariboru pa je sad plodnega sodelovanja med Mestnim muzejem Idrija in Vojaškim muzejem Slovenske vojske v Mariboru.
Na odprtju razstave so zbrane nagovorili: polkovnica Alenka Petek, namestnica poveljnika Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, dr. Miha Kosmač, direktor Mestnega muzeja Idrija in podpolkovnik Jože Lebar, načelnik Vojaškega muzeja Slovenske vojske, ki je razstavo tudi svečano odprl.
Razstava, po kateri je obiskovalce popeljala avtorica Milojka Magajne, je sestavljena je iz petih obojestranskih panojev, ki v sliki in besedi predstavljajo zgodbo o edinstvenem smučarskem tekmovanju med drugo svetovno vojno. Poleg tega sta na razstavi prvič predstavljeni tudi brzostrelka in originalna diploma, kateri je Rudi Finžgar prejel kot zmagovalec tekmovanja v smučarskih skokih. Sicer pa razstava obiskovalce popelje v čas pred dobrimi osemdesetimi leti, ko je bilo Cerkno, kljub bližini sovražnih postojank, osvobojeno ozemlje in hkrati prizorišče izjemnega športnega, vojaškega in simbolnega dogodka, prave manifestacije upornega in svobodomiselnega duha slovenskega naroda.  Partizani  so organizirali dvodnevno smučarsko tekmovanje v patruljnem teku, veleslalomu in skokih, ki se je odvilo pred množico gledalcev, v spremstvu divizijske godbe 9. korpusa. To je bil dogodek brez primere v okupirani Evropi.
Od leta 1975 se na Cerkljanskem v spomin na prve partizanske smučarske tekme odvijajo spominske smučarske tekme, od leta 1982 pod imenom Partizanske smučine Cerkno ’45, čemur je namenjen drugi del razstave.
Potujoča razstava Mestnega muzeja Idrija je del programa obeleževanja 80-letnice partizanskih smučarskih tekem, ki ga je pripravil organizacijski odbor Partizanskih smučin Cerkno ’45 in katerega želja je, da bi se vedenje o tem dogodku iz lokalnega preneslo tudi v širši slovenski in mednarodni prostor.
Kulturni program je oblikoval trobilni kvintet Orkestra Slovenske vojske. Slovesnost pa je povezovala Uršula Majcen.
Obisk Mariborske Kadetnice so vojni veterani za zaključili z ogledom zanimive, bogate in povedne muzejske razstave Vojaškega muzeja Slovenske vojske “Dosanjane sanje – pot do slovenske države in njene vojske”, po kateri jih je z zanimivo razlago popeljal njihov muzejski kustos.

Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno vabi veteranke in veterane, njihove spremljevalce in spremljevalke ter ostale ljubitelje druženja na
letošnjo domoznansko ekskurzijo in martinovanje, ki bo v soboto, 22.11.2025.

Okvirni program dogodka:
Relacija: Cerkno- Gorjansko pri Komnu – Vipava – Črniče – Cerkno (cca 200 km).Do Gorjanskega je cca 80 km in je predviden en krajši postanek (WC, kava,….).

Odhod avtobusa:
12.00 Cerkno
12.20 Spodnja Idrija
12.25 Idrija
12.45 Godovič
13.00 Črni vrh

Program:
14.30 Ogled dela vojaškega muzeja »Mitje Močnika« v vojašnici v Vipavi
15.30 Odhod iz Vipave v Gorjansko
16.30 Degustacija terana in drugih kraških specialitet na posestvu Vina Štrekelj-Gorjansko pri Komnu
17.30 Odhod iz Gorjanskega v Črniče
18.00 Večerja na turistični kmetiji Kosovel v Črničah 46 (višnjev liker, goveja juha, svinjski medaljoni, kislo zelje, pražen krompir, solata, po želji sladica – všteta v ceno).
Pijača ni všteta in se plačuje sproti po porabi (vino belo in rdeče po 7 Eur liter, radenska po 3 Eur liter, jabolčni sok in ora po 4 Eur liter).
Živa glasba za ples, igra veteranski trio.
22.00 Odhod proti domu (obvezen prihod v Cerkno do 01.00)

Strošek martinovanja za člane je 35 Eur, za nečlane 40 Eur .
Denar kot vedno poberemo na avtobusu. Avtobus je za 50 oseb.

Prijave sprejema: Franci Ferjančič (041 475 312 , franci.ferjancic@siol.net) do popolnitve sedežev oziroma vključno do nedelje 16.11.2025

Prosim, da o martinovanju obvestite tudi tiste člane, prijatelje in znance katerih e naslovov nimamo.

Vabljeni, luštno bo!

V Vojaškem muzeju Slovenske vojske v Mariboru bo tudi ob prisotnosti delegacije vojnih veteranov, v četrtek 13.11.2025 ob 13. uri, potekalo odprtje gostujoče panojske razstave »Partizanske smučarske tekme«, katero so ob 80 letnici partizanske olimpijade pripravili v Cerkljanskem muzeju.
Gostovanje razstave v Mariboru je sad plodnega sodelovanja med Mestnim muzejem Idrija v okvir katerega sodi tudi Cerkljanski muzej in Vojaškega muzeja Slovenske vojske v Mariboru.
Razstava je bila postavljena v Cerkljanskem muzeju, čez poletje pa je gostovala v Nordijskem smučarskem centru v Planici. V Vojaškem muzeju bo postavljena do konca leta, muzealci pa se že dogovarjajo za njeno gostovanje tudi v drugih muzejih.
S temi dogodki se nadaljuje zgodba Organizacijskega odbora Partizanskih smučin-Cerkno 45 o predstavljanju »partizanske olimpijade« v širšem Slovenskem prostoru.
Vljudno vabljeni na odprtje in ogled razstave!

Na dan spomina na mrtve smo se tudi predstavniki Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno udeležili komemoracij na grobiščih borcev in žrtev NOB v občinah Cerkno in Idrija.
S poklonom veteranskega prapora in položitvijo cvetja smo se spoštljivo poklonili njihovemu spominu.
Na komemoraciji ob partizanski grobnici na pokopališču v Cerknem, ki jo je organiziral Krajevni odbor ZZB za vrednote NOB Cerkno, so se v navzočnosti veteranske častne straže ter praporščakov veteranskih, domoljubnih in sorodnih organizacij, padlim in žrtvam narodnoosvobodilne borbe na Cerkljanskem poklonile delegacije Občine Cerkno, veteranskih in domoljubnih organizaciji ter Gasilske zveze Cerkno, ki so ob grobnico položile tudi cvetje,
Priložnostni kulturni program, katerega je vodil Matevž Rijavec, so z recitacijami domoljubnih pesmi obogatile učenke in učenci Osnovne šole Cerkno pod mentorstvom Mojce Mavri.
V svečanem nagovoru pa je navzoče nagovoril vojni veteran, podpolkovnik Slovenske vojske in predsednik Območnega združenja slovenskih častnikov Idrija Cerkno Brane Tušar.

V nadaljevanju njegov nagovor objavljamo v celoti.

»Spoštovani
Kljub spreminjajoči se družbi se določene tradicije na našem srednjeevropskem prostoru ohranjajo že stoletja. Tako tudi 1. november ostaja dan, ko se skupinsko, žal prepogosto le navidezno, spominjamo tistih, ki jih ni več med nami. Na tem mestu smo danes v mislih obkroženi z generacijami domačinov, ki so tu živeli in soustvarjali Cerkno z okolico, kakršnega poznamo danes. Vsak od njih je dal svoj prispevek, vsak na svoj način. Od njih smo se poslavljali na različne načine. Skoraj vsem so zvonili zvonovi, zapeta je bila žalostinka, spregovorjenih je bilo nekaj besed, zmoljena molitev. Lovcem so trobili rogovi in pokale puške, gasilcem so zatulile sirene. Le redki so odšli povsem tiho, brez vsega naštetega.
Vse drugače pa je, ko se zgodi vojna. In žal, vojne se vse prepogosto dogajajo. Vsaka vojna prinaša razdejanje, bolečine in smrt, preveč smrti. Prinašajo tudi nezaceljene psihične in moralne rane, za seboj puščajo neodgovorjena vprašanja. Stojimo ob obeležju žrtvam 2. svetovne vojne na področju Cerkljanske, ki pa ni edino. Po vaseh in grapah v okolici stojijo manjša obeležja, ki spominjajo in opominjajo na krvave dogodke pred dobrimi osemdesetimi leti. V tej zadnji veliki vojni niso umirali samo uniformirani in oboroženi borci, burno vojno dogajanje ni prizanašalo nikomur. Na krute načine so okupatorji ubijali tudi ženske, otroke in nemočne starce. Negotove vojne razmere so obenem nudile tudi priložnosti za osebna in politična obračunavanja, katera so k žalostni bilanci žrtev 2. svetovne vojne doprinesle velik delež. Padlim borcem, umrlim in sežganim v taboriščih, pobitim nedolžnim civilistom ter ostalim žrtvam vojne so le izjemoma zvonili zvonovi, besede slovesa so bile kratke ali pa jih sploh ni bilo. Njihov grob je bil plitek, zato žrtev lisic in potepuških psov, pogosto ni imel niti najskromnejšega obeležja. Za velik delež umrlih v vojni svojci nikoli niso izvedeli, kje je njihov najdražji za vedno obležal, zato je prav, da se vseh teh žrtev še danes spominjamo, da jim godba zaigra žalostinko, da jim namenimo nekaj trenutkov zbranosti in spoštovanja.
Bolečina, trpljenje, smrt – to so sicer naravni pojmi, ki se nas zares dotaknejo šele takrat, ko so vezani na nas osebno oz. na naše najbližje. Zapustiti življenje mlad in zdrav, bodimo v srcu pošteni, je pesniško idealizirana fraza, pogosto uporabljena v vojni za dvigovanje morale. Tu na hladnem kamnu vklesana imena so večinoma pripadala mladim ljudem, ki so si želeli živeti, živeti v svobodi, v lepšem svetu. Ni jim bilo namenjeno, njihova največja želja pa je bila s skupnimi močmi vseeno izbojevana in poklonjena preživelim in naslednjim rodovom. Ali znamo ceniti največjo daritev domoljubov, padlih v minulih vojnah? Zagotovo ne. Z vse večjo egoistično potrošniško miselnostjo, z naivnim sledenjem po večini lažnim in zavajajočim informacijam na socialnih omrežjih, ki prikrito vzpodbujajo sovraštvo in nestrpnost, pripravljamo plodno njivo za številna zlonamerna semena.
Leta 1991 smo tudi na naših tleh doživeli kratko, a krvavo vojno, iz katere smo Slovenci izšli kot zmagovalci. Tri desetletja po teh dogodkih smo zaradi razmeroma ugodne ekonomske situacije ter relativnega miru v evropskem prostoru ponotranjili miselnost, da živimo v svetu miru in blaginje. Drastično smo spremenili odnos do obrambe in samozaščite v zakonskem, ekonomskem in socialnem pogledu. V zadnjih nekaj letih pa nas hitre in nepredvidljive spremembe v domačem in globalnem svetu postavljajo nazaj na realna tla – ne samo vojne v naši bližini, tudi neizprosen boj na tržiščih, naraščajoči ekstremizmi, naravne katastrofe in terorizem nas ne bodo zaobšli. Miselnost, da bodo za rešitve poskrbeli drugi, je zgrešena. Vsi, tudi mi tukaj zbrani, moramo prispevati k temu, da bomo bolj odporni, bolj varni in s tem bolj srečni. Za začetek zadošča, da ne jutri, ampak od tega trenutka naprej, izžarevamo dobro energijo, širimo le pozitivne misli, da pred vsakim dejanjem premislimo, kako bo to vplivalo tudi na druge, ne samo na nas osebno. Tudi danes, ob dnevu spomina na mrtve, je priložnost, da si izmenjamo le vesele novice, da obiščemo in razveselimo osamljeno osebo, da naredimo nekaj lepega. Verjemite, s tem bomo prispevali majhen, a pomemben delež k temu, da ne bo potrebno prekmalu ponovno postavljati novih obeležij, kakršno je to pred nami.
Naj velja za vse umrle enako – Počivajte v miru!«