O POHODU PO KRIŽNI GORI IN SREČANJU NA BRKOVNIKU 7.9.2025

Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno je v nedeljo, 7. septembra 2025 ob sodelovanju članov Planinskega društva Idrija izpeljalo še en pohod in srečanje v okviru programa ohranjanja spomina na delovanje enot Teritorialne obrambe Idrija (TO) v času osamosvojitvene vojne v juniju in juliju leta 1991.
Skupina nekaj več kot tridesetih pohodnikov je od domačije pri Zgornjem Žgavcu do svojega cilja na Brkovniku ubrala nekoliko daljšo pot mimo nekaterih zanimivosti, ki jih poleg lepe narave skriva to območje ob meji med idrijsko in ajdovsko občino. Z zanimanjem so prisluhnili pripovedim Marka Mikuža in Vlada Sedeja ob spomeniku na kraju nastanka besedila primorske himne Vstajenje Primorske, ob znamenju pri domačiji Zavrh, pri ruskem in grškem grobu. Razgled s stolpa na Špičastem vrhu je kljub delno oblačnemu vremenu segal od morja do Triglava.
Na prostrani senožeti nad Zadlogom, blizu domačije na Brkovniku jim je veteran vojne za Slovenijo Hubert Kavčič iz prve roke nazorno predstavil takratne bojne položaje na tem območju, naloge enote, dogodke ter vzdušje med teritorialci. To je bilo v nekaterih trenutkih še vedno napeto kljub temu, da se je vojno stanje že zaključevalo.
Na domačiji so pohodnike pričakali še drugi udeleženci srečanja, ki so se pripeljali z avtomobili ali prišli sami po drugih poteh. Še posebej pa je celoten dogodek počastilo deset pevcev moškega pevskega zbora Pobje pod vodstvom zborovodkinje Veronike Škedelj. V okviru spominske prireditve je zbor s slovensko in primorsko himno ter dvema domoljubnima pesmima izpričal svojo vrhunsko kvaliteto.
Po krajšem počitku, okrepčilu in ogledu priložnostne razstave fotografij iz časa osamosvojitvene vojne je vse udeležence srečanja pozdravil Jurij Kavčič, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno. V nadaljevanju sta Vlado Sedej in Hubert Kavčič obudila spomine na tukajšnja dogajanja v času vojne.
Med osamosvojitveno vojno sta se v času od 9.7. do 20.7.1991 na tem območju zvrstili dve manjši enoti teritorialcev.
V prvem tednu (9. do 14.7.1991) je bil to samostojni vod za ognjeno podporo iz jurišnega odreda četne sestave. Ta je nastal med vojno iz pripadnikov partizanskega bataljona, ki je bil prej v rezervi JLA. Večinoma so bili to fantje in možje s črnovrškega območja,
V drugem tednu (14. do 20.7.1991) pa jih je na položajih zamenjal del voda za ognjeno podporo iz 120. jurišnega odreda vodne sestave, ki je deloval v okviru TO Idrija od leta 1984 dalje.
Na Brkovniku je bil položaj posadke z minometom 120 mm, ki je bil v prvih dneh vojne zaplenjen v skladišču JLA. Na domačiji Pri Kamplcu ob cesti iz Črnega vrha proti Ajdovščini pa je bila v pripravljenosti enota s protioklepnim orožjem.
Na obeh domačijah so bili teritorialci deležni gostoljubja domačih. Tega so kolikor mogoče vračali s pomočjo pri domačih opravilih, ki jih v času košnje ni zmanjkalo.
V nadaljevanju prireditve je Marijan Platiše predstavil javnosti manj znana dejstva o tem, kako so od jeseni 1990 v strogi tajnosti potekale priprave na oborožen odpor proti morebitnem posredovanju JLA. Majhna skupina zaupanja vrednih pripadnikov teritorialne obrambe in takratne ljudske milice je v okviru vseslovenske Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) izpeljala tudi na Idrijskem in Cerkljanskem vse potrebne ukrepe, da so bile v juniju 1991 naše obrambne sile pripravljene na odpor. Poudaril je, da so TO na Idrijskem in Cerkljanskem med osamosvojitveno vojno sestavljali in vodili v glavnem isti pripadniki, kot v daljšem obdobju pred njo. Da torej ni šlo za neko novo TO, ki bi nastala v letu ali dveh v času zaostrovanja razmer v Jugoslaviji, ampak za organizirano silo, ki se je razvijala od njenih začetkov leta 1968 dalje in je taka tudi opravila svoje naloge, ko je bilo to potrebno.
Ob koncu prireditve se je predsednik združenja zahvalil vsem organizatorjem, nastopajočim in udeležencem pohoda ter srečanja, še posebej pa za gostoljubje sedanjemu gospodarju na Brkovniku Janku Bezeljaku, ki je dogodkom v času vojne prisostvoval kot trinajstleten fant.
Udeležencem pohoda in srečanja je ostal lep spomin na druženje v prijetnem, sproščenem vzdušju, k čemur je veliko prispevalo tudi lepo, ravno prav toplo, vreme.