JLA je zagrozila, da bo na današnji dan pred 35 leti zaplenila evidence o slovenskih nabornikih. Kot odgovor na to, se je v obdobju od 9. do 14. decembra 1990, v Občini Idrija, kot tudi drugod po Sloveniji, odvijala prva akcija slovenskih obrambnih struktur proti JLA v kateri »je šlo zares«. V nadaljevanju bomo na kratko obudili spomin na tedanje dogajanje.
Slovenska Skupščina je 2.7.1990 sprejela Deklaracijo o suverenosti s katero je med drugim odločila, da Slovenija ne bo več pošiljala nabornikov na Kosovo, kjer so bile razmere že zelo napete in je JLA že aktivno posegala v njihovo razreševanje. Kasneje pa je v pogajanjih z vrhom JLA svoje zahteve še zaostrila. Na služenje vojaškega roka je bila nabornike pripravljena pošiljati le v enote 5. armadnega območja, to je v enote JLA na območju Slovenije in Hrvaške.
JLA je na te zahteve Slovenije odreagirala tako, da je hkrati s pogajanji pripravljala načrt, po katerem naj bi JLA tudi s silo zaplenila evidence nabornikov, ki so se nahajale na sedežih Oddelkov za obrambo občin in sama izvedla napotitev slovenskih nabornikov v enote JLA na območju celotne Jugoslavije.
O njihovi nameri, da to storijo, priča tudi v jeseni 1990 podpisani odlok predsednika Zveznega izvršnega sveta o oblikovanju posebnih vojaško-teritorialnih organov, ki naj bi po zasegi naborih evidenc v Upravnih organih za obrambo, izvedli napotitev slovenskih nabornikov v JLA. Na čelo teh organov so bili postavljeni po rangu najvišji komandanti enot JA na posameznem območju. Za območje občine Idrija je bil sedež tega organa v vojašnici v Ajdovščini.
Slovenija se je na te namere JLA  nemudoma odzvala. Vsem Oddelkom za obrambne zadeve v Sloveniji je bilo naloženo, da naborne evidence in sezname skrbno uredijo, poskrbijo za njihovo dodatno fizično varovanje z oboroženo silo in določijo več tajnih lokacij, na katere bi v primeru potreb, evidence premestili.
Takrat sta Teritorialna obramba in Postaja Milice Idrija dobili nalogo, da z orožjem zavarujeta dokumentacijo o nabornikih, ki jo je hranil Oddelek za ljudsko obrambo v Idriji. Operacija varovanja dokumentacije je v Idriji potekala med 9. in 14. decembrom 1990.
Za izvršitev naloge so bili posebej izbrani pripadniki TO Idrija, katerim so pojasnili da tokrat »ne gre za vojaško vajo ampak gre zares« in jim podelili »ostro strelivo«. Angažiran je bil obveščevalni in operativni del Občinskega štaba TO, ki je vodil aktivnosti; del Zaščitnega voda, ki je izvajal fizično varovanje stavbe Občinskega štaba TO Idrija, Oddelka za ljudsko obrambo in občine Idrija ter Vod za protidiverzantsko delovanje, ki je bil nastanjen v stavbi Dijaškega doma Idrija in, kateri bi v primeru potrebe, z orožjem preprečil zaplembo dokumentacije o nabornikih.
Postaja Milice pa je s patrolami izvajala nadzor na komunikacijah, kontrolo prometa, po potrebi pa tudi kontrolo ljudi. Sodelovanje med Milico in Teritorialno obrambo je bilo zgledno.
Obveščevalci Občinskega štaba TO so v krajevnih skupnostih, ki so gravitirale na glavne komunikacije proti Idriji aktivirali pomočnike načelnikov Narodne zaščite za obveščevalne zadeve. Na vseh vpadnicah v Idrijo, pa so postavili stalne opazovalnice, na katerih so opazovalci neprestano spremljali in javljali vse premike pripadnikov JLA na teh komunikacijah. Opazovalnice so bile v stanovanjskih hišah, ki so bile na primernih lokacijah ob komunikacijah in katerih lastniki so bili hrabri in zaupanja vredni ljudje. Za opazovalce so bili izbrani sposobni, hrabri in zaupanja vredni pripadniki TO. Bili so iz različnih enot, po večini so v enotah opravljali naloge komandirjev oddelkov ali podobne odgovornejše naloge.
Opazovalnica na Travniku je bila v stanovanjski hiši Terezije in Andreja Vončina na Travniku 17. Opazovalca sta bila: od 9. do 11.12.1990 Miklavčič Jože in Mlakar Srečko, od 11. do 14.9.1990 pa Hvala Miro in Brus Bogdan.
Opazovalnica v Godoviču je bila v stanovanjski hiši Vere in Janeza Pišlar, Godovič 64. Opazovalca sta bila: od 9. do 11.12.1990 Jurjavčič Branko in Erjavec Danilo, od 11. do 14.9.1990 pa Rupnik Benedikt in Poženel Erazem.
Opazovalnica v Rebru je bila v stanovanjski hiši Sonje in Mira Mohorič, Gore 9. Na njej sta od 9. do 11.12.1990 naloge opazovalcev opravljala Boris Jordan in Marko Obid.
Opazovalnica na Ledinskem Razpotju je bila v gostilni pri Marici in Ivanu Novak, Pečnik 3. Dolžnost opazovalca pa sta od 9. do 11.12.1990 opravljala Rajko Likar in Aleš Lampe.
V mestu Idrija je delovala premična opazovalnica, ki ni imela lokacije ampak se je opazovalec po mestu gibal peš ali z avtomobilom. Premična opazovalca od 9. do 14.12.1990 sta bila Pavel Vidič in Marko Vihtelič st..
Za koordinacijo obveščevalnih dejavnosti ter za zbiranje in obdelavo obveščevalnih podatkov so v Idriji organizirali obveščevalni center, ki je zaradi varnosti deloval na lokaciji izven sedeža Občinskega štaba TO in sicer v kletnih prostorih stanovanjske hiše Irene in Marjana Kurtanjeka v Študentovski ulici v Idriji. V obveščevalnem centru so delovali Marijan Platiše kot obveščevalec Občinskega štaba TO, Jože Erjavec kot njegov namestnik in Miran Jurjavčič, kot dežurni v centru.
Od tam so obveščevalne podatke pošiljali Ediju Golobu na sedež Občinskega štaba TO, ki je operativno koordiniral in poveljeval vsem enotam, ki so bile aktivirane v operaciji. Sredstev za zveze takrat ni bilo na pretek. Z nekaterimi opazovalnicami so imeli telefonsko, z večino pa radijsko zvezo preko civilnih radijskih postaj Občinskega centra zvez. Pogovore preko teh radijskih postaj so lahko poslušali vsi, zato so se pogovarjali samo s signali, ki so jih opazovalci uporabljali pri sporočanju obveščevalnih podatkov. S tem v zvezi je bilo tudi nekaj zanimivih dogodivščin.
Operacija zbiranja obveščevalnih podatkov, varovanja pomembnih objektov in vzdrževanja bojne pripravljenosti vpoklicanih pripadnikov TO, se je odvijala nepretrgoma, vse do prejema ukaza o prenehanju nevarnosti.
Izkazana bojna pripravljenost, pogum in hrabrost udeležencev ter odločen in oster odziv Teritorialne obrambe in Milice v Idriji ter tudi drugod po Sloveniji, je JLA odvrnila od namere in poskusa nasilnega prevzema dokumentacije o slovenskih nabornikih. Od uspeha te operacije je bila odvisna usoda številnih slovenskih nabornikov. Zato naj ne gre v pozabo!