V soboto 17.10.2026 je OZ VVS Idrija Cerkno vojne veterane ter ljubitelje pohodništva in domoznanstva, popeljala na pohod z Lajš (Velikega vrha) – 881 m n.m.v. v Cerkno.
Po pozdravnih nagovorih Jurija Kavčiča, predsednika OZ VVS Idrija Cerkno in Braneta Tušarja, predsednika OZ ZSČ Idrija Cerkno, na strelišču na Lajšah, se je skupina dvanajstih pohodnikov pod vodstvom Vlada Sedeja ter domačinov Marka Obida in Bojana Jerama odpravila od strelišča pod Velikim vrhom na dobre štiri ure dolg pohod čez Kladje in Škofje skozi Planino v Cerkno.
Na poti jih je spremljalo prijetno toplo jesensko sonce. Medtem, ko je bila v cerkljanski kotlini še dolgo dopoldne megla, so uživali so v razgledih po okoliških hribih, tja do Bohinjsko – Tolminskega gorovja na severu in Trnovskega gozda na jugu. Hodili so deloma po cestah, več pa po gozdnih poteh in stezah. Lepo urejene domačije s sodobno urejenimi gospodarskimi poslopji in obdelanimi posestvi pričajo, da so tod od nekdaj doma delavni in gospodarni ljudje. Tu in tam pa je tudi že kaj opuščenega in čaka na novega gospodarja. Jabolka in orehi so se kar sami od sebe ponujali ob poti.
Udeležence je seveda zanimala tudi zgodovina teh krajev . Ta je bila pestra v vseh obdobjih, predvsem zaradi strateške lege na prehodu med Primorsko in Gorenjsko.
Že Rimljani so postavili na prelazu pod Škofjim obrambni zid v verigi zapor imenovani Claustra Alpium Iuliarum. V času med prvo in drugo svetovno vojno je bližini potekala rapalska meja, o kateri še vedno pričajo številni objekti in njihovi ostanki. Med drugo vojno so se na tem območju neprestano premikale partizanske enote in se pogosto spopadale z okupatorji. Med osamosvojitveno vojno leta 1991 so se od 27. junija do 20. julija na Kladju in v bližnji okolici zadrževali teritorialci iz cerkljanske čete TO in vzdrževali barikado ob kateri so izvajali nadzor prometa in bili pripravljeni na posredovanje v primeru prodora nasprotnika.
Pohodniki so se s to zgodovino seznanjali spotoma. Skozi pogovor so si izmenjavali informacije in s tem dopolnjevali svoje poznavanje. Nenačrtovano so se sproti odločili še za ogled kamnite mize z letnico 1797 na domačiji Ratovž. Povzpeli so se tudi do nedavno postavljene informativne table na Škofju na mestu, kjer je bil posnet zadnji kader filma Dolina miru z besedami: mogoče pa je tista dolina ta prava, Marko. Zanimivo je primerjati sedanji pogled proti Kojci s tistim na fotografiji iz filma.
Krutosti vojne pa so se najbolj neposredno zavedli ob pomnikih žrtvam dveh velikih tragedij, ki sta se zgodili ob in po napadu na partijsko šolo v začetku leta 1944 in sicer na Brcih ter na Lajšah.
S poti iz Planine v Cerkno in z Brc so si kot na dlani ogledali tudi vsa prizorišča, na katerih so leto kasneje, 20. in 21. januarja 1945, še v času hudih bojev nedaleč stran, potekale prve organizirane smučarske tekme v okupirani Evropi in sicer v patruljnem teku s streljanjem, skokih in veleslalomu.
Polni vtisov in primerno utrujeni so se pridružili udeležencem strelskega urjenja pri zasluženi malici. Če bo le mogoče, se bodo udeležili tudi naslednjega pohoda, ki bo čez teden dni po Idrijskih Krnicah.
Tekst: Vlado Sedej
Foto: Bojan Jeram, Vlado Sedej