V spomin na 35. letnico osamosvajanja, sta Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza Policijskih veteranskih društev Sever v črtrtek 29.10.2026, pripravili okroglo mizo na temo odhoda vojske JLA iz Slovenije ter logističnih izzivov tedanje TO pri prevzemu bojne tehnike, skladišč, vojašnic in drugega vojaško tehničnega materiala.
Okrogla miza je potekala v sodelovanju s Fakulteto za pomorstvo in promet v Portorožu, ki je prijazno ponudila svoje prostore za udeležence.
Med udeleženci dogodka je bila tudi delegacija Območnega združenja ZVVS Idrija Cerkno.
V uvodu sta vse prisotne pozdravila predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič, kot gostitelj omizja ter dekan Fakultete za pomorstvo in promet dr. Peter Vidmar. Le ta je izrazil še posebno zadovoljstvo ob našem obisku in poudaril potrebo po prenosu in ohranjanju spomina na tedanje dogodke, še posebej takšno, kjer so bili prisotni avtentični udeleženci tedanjega dogajanja.
Na okrogli mizi so sodelovali (navajamo njihove tedanje funkcije):
Mag. Boris Žnidarič, poveljnik skupine za vodenje operativne akcije umika JLA iz Republike Slovenije
Janko Sever, načelnik UNZ Koper
Dr. Tomaž Čas, prodekan Višje šole za notranje zadeve
Ladislav Lipič, pomočnik poveljnika 7. PŠTO VŠP za zaledje
Franci Knaflič, namestnik poveljnika skupine za vodenje operativne akcije umika JLA iz RS
Cveto Kravanje, pomočnik poveljnika 4. PŠTO Južna primorska za zaledje
Omizje je povezoval doc. dr. Branimir Furlan.
V pogovoru z udeleženci smo skušali osvetliti čas med 18. julijem 1991 in sprejemom Brionske deklaracije ter 25.10.1991 dnem, ko je JLA končno za vedno zapustila ozemlje Slovenije.
Odločitev o umiku v roku treh mesecev je zagotovo pomenila olajšanje v politiki in javnosti. Ali je to pomenilo tudi olajšanje v TO in milici, saj je bilo v tem času obilo nalog, ki jih je bilo potrebno izvršiti. Ves čas je nad glavami visela tudi možnost eskalacije spopadov. Prav tako je bila na slovenski strani izražena želja, da v čim večji možni meri zadržimo del bojne tehnike, ki jo bi lahko uporabili kasneje.
Tako pogajalska skupina, kot tudi skupine na nižjih nivojih so se soočale z izzivi načrtovanja aktivnosti v zvezi z umikom.
Ne gre spregledati dejstva, da je ob koncu odhoda JLA na slovenskih železnicah ostalo 583 vagonov napolnjenih z vojaško opremo. Za vso to količino opreme je morala poskrbeti logistika tedanje TO, kar zagotovo ni bilo lahko. Vagone je bilo potrebno čim prej izprazniti, da so lahko šli v normalno uporabo. Prav tako je bilo potrebno prevzeti na desetine vojaških objektov in nenazadnje skoraj 8.000 vojaških stanovanj.
Ob koncu je bil poudarek tudi na sedanjem času in poziv prihajajočim generacijam, da moramo za varovanje naše suverenosti poskrbeti sami.
Tekst povzet po www.zvvs.si