SKOZI SVOJ RAZVOJ JE TERITORIALNA OBRAMBA POSTAJALA VSE BOLJ SLOVENSKA NARODNA VOJSKA

Čestitka predsednika ZVVS generalmajorja Ladislava Lipiča ob Dnevu Teritorialne obrambe:

Spoštovane vojne veteranke in vojni veterani!
Za začetek mojega zapisa o Teritorialni obrambi (TO) naj zapišem: hvala vsem tistim, ki so konec šestdesetih let minulega stoletja razumeli, da ima vsak narod pravico in dolžnost braniti svojo domovino. Hvala tistim, ki so v procesu vzpostavljanja poveljstev, štabov in enot TO sodelovali bodisi kot stalno zaposleni, bodisi kot pripadnice in pripadniki rezervne sestave nove republiške vojske. In hvala tistim, ki so še danes med nami in so svoje dragocene izkušnje vek kot dve desetletji prenašali na razporejene pripadnice in pripadnike TO ter tako ustvarili jedro, ki je z novo razporejenimi pripadniki sodelovalo in skupaj z milico zmagalo v osamosvojitveni vojni.
Iskrene čestitke vsem, tudi tistim, ki jih ni več med nami. Veterani vojne za Slovenijo bomo negovali in ohranjali spomin na TO Republike Slovenije od njene ustanovitve do preimenovanja v Slovensko vojsko!
TO je bila ustanovljena 20. novembra 1968 in jo najbolj pogosto povezujemo z intervencijo takratne Sovjetske zveze na Češkoslovaško v mesecu avgustu istega leta. Seveda pa so bili pri sprejemu tako pomembne odločitve v zapletenih mednarodnih okoliščinah prisotni tudi drugi razlogi, kot sta bila negotovost na Bližnjem vzhodu in celotna politika uporabe sile v mednarodni skupnosti. Vsa ta in nekatere druge okoliščine so pomembno vplivale na vsebino in razvoj takratne obrambne politike in razvoj ter vlogo JLA. Gotovo so bili dogodki na Češkoslovaškem politično ocenjevano v tistem obdobju tudi priložnost za krepitev notranje enotnosti in preusmeritev pozornosti iz mednacionalnih napetosti po t. i. brionskem plenumu ZKJ za krepitev obrambne sposobnosti takratne države. Prav gotovo pa se je takrat začel rušiti mit o obrambni samozadostnosti JLA in uveljavljanje koncepta splošnega ljudskega odpora (SLO) je bil odgovor z daljnosežnimi posledicami. Še posebej smo te pozitivne posledice znali izkoristiti v Sloveniji v začetku devetdesetih let minulega stoletja.
Z novo doktrino SLO je zgodovina takratnim republikam v Jugoslaviji ponudila priložnost za lastno organiziranost na obrambnem področju in v Sloveniji je bila ta priložnost najbolje izkoriščena. V njej so odgovorni videli novo priložnost ponovnega zametka slovenske vojske , ki jo je Slovenija izgubila leta 1945. Tako se je, ne glede na njen celotni razvoj, vzpone in padce, prepodrejanja in številne organizacijske spremembe, TO razvila v spoštovanja vredno oboroženo silo. Med samimi pripadniki TO in med prebivalstvom je vse bolj postajala slovenska narodna vojska in le kot taka tudi del Oboroženih sil Jugoslavije. V celotnem obdobju svojega obstoja je dosegala največje uspehe in njene brigade so bile velikokrat razglašene za najboljše v takratni skupni državi Jugoslaviji.
S tem kratkim opisom nastanka slovenske TO sem želel posebej poudariti njen pomen in vlogo v procesu osamosvajanja Slovenije. Zakaj? Predvsem zato, ker brez oborožene podpore tako pomembni politični odločitvi, kot je bila ločitev in osamosvojitev od nekdanje skupne države, le ta ne bi bila mogoča. In to oboroženo podporo so zagotavljali oboroženi pripadniki slovenske TO in milice.
Zato še enkrat izrekam zahvalo in čestitke vsem pripadnikom TO, ki so se v njej usposabljali in urili, prenašali svoja znanja na mlajše pripadnice in pripadnike, ki so v pomembnem zgodovinskem obdobju z orožjem v roki sodelovali pri obrambi odločitve slovenskega naroda, da želimo živeti v lastni, samostojni in suvereni državi.

Naj ne bo nikoli pozabljeno!

Ladislav Lipič, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo