V sredo 9.7.2025 je časopis Delo v rubriki “Gostujoče pero” objavil članek generalmajorja g. Ladislava Lipiča, predsednika Zveze veteranov vojne za Slovenijo.
Zapisane besede ne potrebujejo nobenega komentarja, so pa vredne vašega branja, zapisne misli pa tehtnega premisleka.

Članek objavljamo v celoti.

Ladislav Lipič:

» Bojevati se ni težko. Težko je začeti in nehati. Ko se enkrat bojuješ, se vse dogaja bol ali manj nagonsko, težko pa je zbrati pogum in zadati prvi udarec in se, ko zmagaš, zadržati, da ne bi zadal še zadnjega«. Ob branju zapisanih besed Fredrika Backmana (Mi smo medvedi, Ljubljana, Mladinska knjiga) se tako primeru konca druge svetovne vojne na tleh Slovenije kot tudi v primeru konca osamosvojitvene vojne v Sloveniji v celoti potrjuje njihov pomen. Tisti, ki smo bili aktivni udeleženci osamosvojitvene vojne ter smo delovali v štabih in poveljstvih enot Teritorialne obrambe (TO), iz lastnih izkušenj vemo, koliko napora so morali poveljujoči častniki vložiti, da so oborožene pripadnike prepričali, da so začeli aktivno uporabljati vse vrste orožja (streljati) na enote nasprotnika. Po prvem strelu pa je bilo vse precej lažje, ne samo v enoti, kjer je bil ta strel sprožen, ampak v vseh enotah TO Slovenije. Mogoče je bilo v enotah takratne milice nekoliko lažje, saj so njeni pripadniki bili vsak dan v stiku z orožjem in so z nestrpnostjo pričakovali, da bodo čim prej dobili ukaz za uporabo orožja (film Vojna brez sovraštva, Janez Portir, vodja enote B Specialne enote milice). Zakaj nekoliko daljši uvod? Ko govorimo o svoji vojaški zgodovini in vojaški tradiciji, smo Slovenci zadržani in skromni, čeprav nas zgodovina uči, da so se prav s sijajnimi zmagami številnih narodov razvile najbolj demokratične države sedanjega sveta. Slovenijo lahko, čeprav je bila takrat sestavni del neke druge države, v drugi polovici 20. stoletja s svojo TO in milico prav gotovo uvrstimo med takšne države. Vendar naj bo takoj jasno, da na začetku ustanavljanja teritorialnih struktur pred več kot petdesetimi leti, njihovega podrejanja lokalnim skupnostim in republikam ni bilo javnega namena, ki bi vodil k slovenski samostojni državi. Očitek nekaterih vplivnih osamosvojiteljev in njihovih sledilcev je namreč, da veteranska organizacija, ki združuje več kot 25.000 vojnih veteranov osamosvojitvene vojne (ZVVS) želi prikazati, da je TO bila ustanovljena zato, da osamosvoji Slovenijo. Javnega namena ni bilo, ker ga ni moglo biti, saj so, ali bi vse javne poskuse v kali zatrli, kar kažejo primeri iz Slovenije (Stane Kavčič, Bojan Polak Stjenka) kot tudi Hrvaške (hrvaška pomlad). Obstajajo pa dokumenti in žive priče, ki lahko potrdijo, da so v Sloveniji TO razumeli kot vrnitev nacionalne vojske, ki je bila leta 1945 kot zadnja integrirana v JLA. Hoteli to priznati ali ne, je slovenska TO imela veliko atributov nacionalne vojske in po 22 letih se je premeteno izvila iz primeža bivše skupne države ter opravila preizkus svoje pripadnosti slovenskemu narodu v osamosvojitveni vojni. Negiranje vzpostavljanja in obstoja nacionalnega karakterja slovenske vojske od Maistra leta 1918 prek slovenske partizanske vojske in TO do državne vojske 1991 je lahko nevarno tudi za sedanjost. Ne samo negiranje obstoja in uvrščanje »neke druge TO, v kateri so pa bili isti ljudje« med zmagovalce osamosvojitvene vojne, tudi govorjenje o predhodnici sedanje SV, ki je enkrat naslednica generala Maistra, drugič slovenske partizanske vojske, tretjič manevrske strukture narodne zaščite in šele potem TO, kaže na poskuse manipulacij z lastno oboroženo silo ali pa na popolno nepoznavanje lastne vojaške zgodovine. In še to: če nekdo misli, da v mesecu in pol lahko zgradi popolnoma novo nacionalno vojsko, je ali naivnež ali popolnoma nesposoben. Ustanovi lahko le nekakšne paravojaške enote, ki ustvarjajo zmedo na bojišču in vmes storijo še kakšne vojne zločine in podaljšujejo čas spopadov in vojne v leta ter s tem povzročajo tudi nove in nove žrtve. Kot opomin si poglejmo primerna še sosede v času njihove domovinske vojne. Negiranje svoje lastne vojaške sile, predvsem pa pripisovanje zaslug za izgradnjo neke nove TO pa ni osamljen primer v procesu revizije naše bližnje preteklosti. Spomnimo, koliko političnih in predvsem politikantskih izjav je bilo izrečenih v zvezi s poskusom odvzema orožja TO ali tako imenovano »razorožitvijo in celo samo razorožitvijo TO«! Po desetletju najbolj zavržnih obtožb na račun posameznikov iz vrst TO in dela slovenske politike so bili v spominskem zborniku Orožja nismo oddali 1990 predloženi dokumenti, ki so dokazovali in dokazali, da TO Slovenije ni bila razorožena. Knjiga daje odgovor tudi zagovornikom nekakšne diskontinuitete v razvoju TO kot nacionalne obrambne sile in tistim, ki govorijo o »dveh TO, v kateri so bili razporejeni isti ljudje«. Ti ljudje so bili, po njihovem, vez med obema TO. Vendar je zanje pomembno le to, da so oni ustanovitelji te nove TO ne pa nekakšne »stare sile kontinuitete«. Zelo nazoren je tudi opis organiziranosti Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) v občini Brežice. Navajam: »V MSNZ v občini Brežice je bilo od konca avgusta 1990 do 4. oktobra 1990 organizirana vojaška sila kot začasna vojaška struktura znotraj že uveljavljene in organizirane vojaške strukture TO. Zaradi tega MSNZ ni bila vzporedna vojaška sila, saj je bila v celoti organizirana znotraj štaba TO, operativne skupine NZ pa v celoti dopolnjene s častniki, podčastniki in vojaki iz vojnih enot TO« (poveljnik OŠTO Brežice Mitja Teropšič v knjigi Orožja nismo oddali 1990). Resnici na ljubo pa je treba zapisati, da je organiziranost MSNZ bila v posameznih pokrajinah različna, enak je bil samo čas njenega delovanja. popolnoma nepotrebno, saj smo se Slovenci skupaj odločili, da bomo živeli v samostojni in lastni državi z demokratičnim družbenim sistemom. Spremembe so zahtevale, da so nas v aktih imenovali enkrat tako in drugič drugače. Toda drugačno poimenovanje organizacijske strukture ne more biti pred narodovo zavestjo, skupno voljo, osebno odločnostjo in pogumom. Naj se ne pozabi, da so bile vse odločitve za samostojnost in boj zanjo najprej osebne in intimno človeške. Kdor misli drugače, se je postavil nad človeka, nad ljudstvo in ga kljub deklariranemu čaščenju globoko omalovažuje. Tisti, ki nekoliko bolj pozorno spremljamo zapise v različnih medijih v dneh, ko se spominjamo osamosvajanja Slovenije, smo pričakovali zapise in izjave istih ljudi o enakih temah. Obtožbe vojnih veteranov 91, združenih v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo(ZVVS) in Zvezi policijskih društev Sever( ZPVD Sever) kot tiste, ki poveličujejo NOB in revolucijo, potvarjanje resnice o preprečevanju mitinga resnice v Ljubljani, razorožitvi in samo razorožitvi TO ter izdajah in veleizdajah posameznikov. Sledili so legitimni odzivi in predstavitve novih dejstev, o katerih do sedaj ni bilo veliko napisanega. Tako je predsednik ZPVD Sever jasno obelodanil dejstva, o katerih se v zvezi s preprečitvijo mitinga resnice do zdaj ni govorilo. Zanimiv je zapis poveljnika OŠTO Brežice in od septembra do 5. oktobra1990 načelnika MSNZ občine Brežice, upokojenega polkovnika Mitje Teropšiča, sicer avtorja številnih knjig o dogodkih v Posavju med osamosvajanjem Slovenije. Navajam: »Nova oblast na državnem in lokalnih nivojih je svoji vojski le nekaj mesecev pred spopadom z JLA onemogočila zaključne priprave in usposabljanja enot na vojno. Torej je zavestno slabila obrambno pripravljenost TO in s tem tudi takratne republike. Danes bi se lahko vprašali, ali ni bil namen teh ukrepov razformirati slovensko TO? Morda pa je ravno ta ukrep treba poimenovati kot veleizdajo, njene snovalce pa izdajalci!« Velikokrat razmišljam, kako dolgo bodo posamezniki, ki so si najprej pripenjali vse zasluge za uspeh osamosvojitve, danes pa so edini pooblaščeni razlagalci zgodovine, še lastili ta privilegij. In ali se sploh zavedajo, kakšno strahovito škodo povzročajo temu pomembnemu zgodovinskemu dosežku slovenskega naroda? ZWS in ZPVD Sever smo v sodelovanju z nacionalno RTV sodelovali pri snemanju dokumentarnega filma v režiji Tomaža Letnarja Vojna brez sovraštva. Po premieri filma sem izjavil, da so se mi še posebej vtisnile v spomin v filmu izrečene besede: »Z zgodovino ravnajmo kot z babičinim poročnim porcelanom!«
Danes sem zadovoljen, da smo bili do naše zgodovine v obeh organizacijah spoštljivi. Zavedali smo se, da pretekli dogodki oblikujejo sedanjost in tlakujejo pot v prihodnost. Zavedamo se pomena skupnosti, tovarištva, medsebojnega zaupanja in zavedanja o so odvisnosti. Takratne politične odločitve bi ne mogle biti realizirane brez oborožene podpore, oborožen odpor bi ne bil uspešen brez podpore naroda in Slovenija bi ne bila priznana brez diplomatske spretnosti in politične modrosti. Zaključim naj z naslednjo ugotovitvijo, ki se nanaša na v uvodu zapisane besede: težko je bilo zadati prvi udarec in se po uspešnem bojevanju, ko smo bili na vrhuncu moči, zadržati, da nebi zadali še kakšnega! In ga nismo, ne glede na silne želje nenadomestljivih posameznikov. Zato smo ostali neomadeževani, čistih rok in danes smo ponosni veterani vojne za Slovenijo

OZ VVS Idrija Cerkno obvešča, da bo tradicionalno srečanje vojnih veteranov in njihovih svojcev ter 21. strelsko tekmovanje z MK puško ter voden »pohod po poteh enot TO Idrija« po Vojskarski planoti.

Dogodek bo v soboto 19. julija 2025 na Vojskem nad Idrijo. V primeru slabega vremena bo dogodek na dan nedelje 20. julija 2025.

Več o samem dogodku boste obveščeni v nadaljnjih obvestilih.

Rezervirajte si ta datum in se nam pridružit na Vojskem, zanimivo in prijetno bo!

Svečanost v počastitev Dneva državnosti, ki jo je letos v sodelovanju z OZ VVS Idrija Cerkno in OŠ Idrija, pripravilo Policijsko veteransko društvo Sever Severnoprimorske – pododbor Idrija Cerkno, je potekala v torek 24.6.2025 v spominskem parku osamosvojitve Slovenije v Idriji.

Kot slavnostni govornik je nastopil Angel Vidmar, podpredsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever in predsednik Policijskega veteranskega društva Sever Severnoprimorske. Njegov nagovor objavljamo v nadaljevanju.

“Dober dan vsem
Spoštovani gospod župan, spoštovana ravnateljica osnovne šole, drage učenke in učenci, soborke in soborci, veteranke in veterani, spoštovani zbrani, gospe in gospodje.
Ko sem razmišljal, kako nagovoriti vse vas danes zbrane sem bil v resni dilemi. Tako različna druščina se nas je zbrala. Od tistih, ki so morebiti rojeni kmalu po drugi svetovni vojni, in so poslušali pričevanja o najhujši svetovni moriji v dvajsetem stoletju, do tistih, ki smo doživljali kot otroci radosti, kasneje tudi tegobe nekdanje skupne države. Nekateri, ki danes učite naše vnuke, ste se rodili v samostojni Sloveniji. Najbolj pomembni pa so ti naši mladi šolarke in šolarji, ki jim je to da živimo v samostojni državi povsem razumljivo. No saj je verjetno tako tudi najbolje.
Kljub vsem temu, pa naj poskušam, kot tisti, ki se je neposredno ukvarjal in bil udeležen pri nastajanju samostojne slovenske države, vsaj malo s preprostimi besedami pojasniti tem našim najmlajšim danes zbranim tu v parku osamosvojitve, zakaj smo tu, zakaj razobešamo simbol naše domovine, zakaj pojemo in se veselimo. Pojemo predvsem tiste pesmi, ki opevajo našo domovino naš dom našo prelepo Slovenijo.
Učne vsebine in učni programi se pri mnogokaterih predmetih lahko dotikajo tudi naše zgodovine. Verjetno spoštovani učitelji in učiteljice to počnete. Nisem pedagog in bog ne daj, da bi se vmešal v šolsko in učiteljsko avtonomijo. A glejte kdaj že je oče slovenskega knjižnega jezika pisal o pomembnosti narodne zavesti, o slovenski identiteti o jeziku in književnosti. Tiste njegove znamenite besede »stati inu obstati«, so se nanašale prav na naš skupni boj v kasnejši zgodovini za narodov obstoj, za obstoj slovenskega jezika, lepe slovenske pesmi, slovenskih običajev in vsega tistega, kar nas kljub naši številčni majhnosti postavlja ob bok vsem velikim narodom.
Prav je, da se zavemo, da za naš obstoj niso zaslužni samo tisti, ki so se upirali z orožjem v rokah. Ja seveda je pomembna tudi vojaška moč. Pogostokrat je pomembna tudi preudarnost, pogum, ki so ga borcem dajali slovenski pisatelji pesniki. General Rudolf Maister ni bil samo vojak, ki je Slovencem obranil velik del Štajerske, bil je pesnik in pisatelj. Spomnimo se naših primorskih tigrovcev, ki so dali svoja mlada življenja za ohranitev slovenske pesmi in slovenske besede. Kako kruto je bilo v teh časih, nas opominja grozovita smrt zborovodja, skladatelja in protifašista Lojzeta Bratuža. Spomnimo se Pinka Tomažiča, ki je leta 1928, ko so se nad Slovenci zgrinjali temni oblaki, zapisal: »Če so nam vzeli svobodo, nam pesmi ne morejo vzet, če več zatirali nas bodo, več bomo morali pet.«
Številni so bili naši pesniki in pisatelji, ki so se pridružili partizanskemu boju v drugi svetovni vojni: France Bevk, Matej Bor, Karel Destovnik Kajuh, Oton Župančič, še bi lahko našteval. Tudi v teh za slovenski narod najtežjih časih so znali in zmogli bodriti slovenski narod s pristno slovensko besedo in pesmijo. Mogoče bi morali razmišljati tudi o tem, čemu so bile namenjene partizanske tiskarne, tudi tiskarna Slovenija v Kanomeljskih grapah.
In v tistem našem času pred osamosvojitveno vojno so bili pogumni tudi v društvu slovenskih pisateljev. Uprli so se skupnim programskim jedrom v šolah. Slovenski pesnik, esejist in prevajalec Tone Pavček je že leta 1989 pogumno stopil pred zbrano množico na Kongresnem trgu v Ljubljani in prebral majniško deklaracijo, ki v prvi točki pravi: želimo živeti v suvereni državi slovenskega naroda
Tudi takrat ni bilo enostavno. Morali smo se z orožjem upreti, da smo si izborili našo samostojnosti. Včasih sicer ne vemo povsem, kaj bi z njo, pa se bomo počasi nanjo le navadili, saj smo še mladi stari komaj 34 let. V veteranskih organizacijah, združenih v skupno koordinacijo domoljubnih in veteranskih organizacij si prizadevamo in opozarjamo na pomembnost miru v svetu.
Dragi učenci in vsi ostali: Prepričani smo, da je mogoče vse spore rešiti na miren način. Prav gotovo tudi v šoli prihaja, do nesoglasij, morebiti celo prepirov med vami učenci vendar se, prosimo vas, vzdržite nasilnih ravnaj, ki bodo razmere še poslabšale.
Zamislimo se vsi skupaj, tudi vi mladi, kaj se danes dogaja v svetu. Koliko vojn divja, koliko ljudi umira. Je res potrebno zaradi bogatenja nekaterih, ki izdelujejo orožje gledati lačne in objokane otroške oči. Prepričan sem, da bi lahko bilo tudi drugače, če bi tisti, ki odločajo o vojni in miru bili sami, ali njihovi bližnji na frontnih črtah.
Pa naj končam bolj optimistično, čeprav samo na papirju, saj v dejanskem svetu ni razlogov za optimizem.
Danes končujete letošnje šolsko leto. Verjamem, da ste bili pri nabiranju znanja uspešni in boste z novo energijo, ki si jo boste nabrali med počitnicami veselo, novim znanjem in novim dogodivščinam naproti, jeseni vstopili v novo šolsko leto.
Jutri praznujemo državni praznik, dan državnosti, ko smo pred 34 leti tudi formalno in pravno razglasili našo samostojnost. Bodimo na to ponosni, saj mnogi narodi niso imeli te sreče.
Bodimo ponosni na našo domovino, ki je naš dom in naše zavetje. Upajmo, da bomo še dolgo , še veliko let lahko praznovali, se veselili in prepevali v miru, ki je za vse nas, najpomembnejša vrednota.
Čestitke vsem vam ob jutrišnjem prazniku. Hvala vam, ker ste mi prisluhnili.
Vse dobro vam želim in vse dobro tudi tebi, moja domovina Slovenija”.

Tako kot v preteklih letih je Cerknem, v ponedeljek 23.6.2025, potekala svečanosti z dvigom slovenske zastave v počastitev državnega praznika dneva državnosti. Svečanost je pripravilo OZ VVS Idrija Cerkno ob podpori Občine Cerkno in v sodelovanju s Policijskim veteranskim društvom Sever – pododbor Idrija Cerkno, Osnovno šolo Cerkno, ŽePZ Cerklanke in MoVS Zven.
V pozdravnem nagovoru sta prisotne nagovorila predsednik veteranske organizacije Jurij Kavčič in župan Občine Cerkno Gašper Uršič. V slavnostnem nagovoru pa je spregovoril Jožko Člekovič, podpredsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo.
Pozdravna nagovora v nadaljevanju objavljamo v celoti.
Jurij Kavčič, predsednik OZ VVS Idrija Cerkno
Spoštovani
poslanec državnega zbora Andrej Poglajen, spoštovani župan Občine Cerkno Gašper Uršič, podpredsednik ZVVS Jožko Člekovič, spoštovani podpredsednik združenja SEVER Angel Vidmar, spoštovani predsedniki veteranskih združenj in društev SEVER, spoštovane veteranke in veterani domačega in sosednjih območnih združenj, veterani društva SEVER za Severno Primorsko, spoštovani praporščaki, nastopajoči in spoštovano občinstvo prav lepo pozdravljeni.

Danes stojimo tu na ploščadi ob praznovanju dneva državnosti in smo s ponosom in častjo dvignili našo Slovensko zastavo, kot simbol nas Slovencev in naše države.
Petintrideset let bo, odkar smo se odločili za samostojno pot, za katero je Slovenski narod hlepel že davno nazaj, da lahko živimo na svojem, svoji zemlji. Že zgodovina piše, da Svoboda ni samoumevna, potrebno si jo je izboriti.
Na žalost ne daleč stran, kljub svobodnim narodom ni tako. Spet se jim krade pravico do kruha, vode in se jim streže po življenju.
Nenazadnje pa moramo danes in ne jutri še kako poskrbeti za bodočnost Slovenskega naroda!!!
Hvala in lep preostanek večera vam želim.
Srečno Slovenija!

Gašper Uršič, župan Občine Cerkno:
Spoštovane občanke in občani, cenjeni gostje,
s spoštovanjem in ponosom vas nagovarjam ob današnjem svečanem dogodku – dvigu slovenske zastave, ki nas simbolno povezuje v enotnosti, pripadnosti in zavedanju, da smo del naroda z bogato zgodovino, jasno identiteto in neprecenljivimi vrednotami.
Zastava, ki danes ponosno vihra nad našimi glavami, ni le kos blaga – je simbol neodvisnosti, suverenosti in skupne poti. Spominja nas na tiste prelomne trenutke pred več kot tremi desetletji, ko smo se kot narod pogumno odločili za samostojno in suvereno državo. To je bil čas poguma, enotnosti in upanja.
Dan državnosti ni le priložnost, da obujamo spomine na preteklost. Je tudi čas, da se zazremo v sedanjost in prihodnost. Neodvisnost, ki smo si jo izborili, nam daje moč in odgovornost, da sami krojimo svojo usodo, razvijamo kulturo in gradimo pravično ter vključujočo družbo.
V današnjem svetu, ki ga pretresajo številni konflikti, nestabilnosti in negotovosti, pa je prav, da posebej poudarimo pomen miru. Mir ni samoumeven. Je krhka, a dragocena vrednota, ki jo moramo nenehno negovati, varovati in ohranjati. Vsak dan znova. Ko pogledamo dogajanje v svetu, se še toliko bolj zavemo, kako pomembno je, da gradimo odnose na sožitju, spoštovanju in medsebojnem razumevanju – tako znotraj naših skupnosti kot tudi v širšem mednarodnem prostoru.
Zato iskrena zahvala vsem, ki ste prispevali k organizaciji te čudovite prireditve. Vaša predanost, sodelovanje in usklajenost vseh zavodov, društev in organizacij v naši občini Cerkno kažejo, da znamo stopiti skupaj. Da smo, ko delujemo povezano, močnejši in sposobni ustvariti resnično pomembne trenutke za našo skupnost.
Naj nas vodi zavest, da smo odgovorni ne le zase, temveč tudi za generacije, ki prihajajo za nami. Prizadevajmo si za mirno, varno in uspešno Slovenijo – takšno, kakršno si zaslužimo vsi njeni državljani.
Hvala vam za vašo pozornost in čestitke ob prihajajočem dnevu državnosti!

Tako kot v preteklih letih sta Zveza veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno in Policijsko veteransko društvo Sever – pododbor Idrija Cerkno, v sodelovanju z Občinama Idrija in Cerkno, tudi letos pripravila svečanosti z dvigom slovenske zastave v počastitev državnega praznika dneva državnosti.
V Cerknem je svečanost, ki jo je pripravilo OZ VVS Idrija Cerkno ob podpori Občine Cerkno in v sodelovanju z Osnovno šolo Cerkno, ŽePZ Cerklanke in MoVS Zven, na platoju pred Cerkljanskim muzejem, potekala v ponedeljek 23.6.2025.
Svečanosti so prisostvovali številni vojni veterani 1991, med njimi tudi poslanec Državnega zbora Andrej Poglajen in podpredsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Jožko Člekovič, ki je bil tudi slavnostni govornik.
Svečanost so s prihodom na prizorišče uvedli praporščaki veteranskih in domoljubnih ter sorodnih organizacij ter postroj vojnih veteranov nosilcev državne zastave.
Ob državni himni, ki so jo skupaj izvedli pevski zbori, je vojni veteran Stanislav Platiše na drog dvignil državno zastavo, ki je zaplapolala v vsej njeni veličini.
V pozdravnem nagovoru sta prisotne nagovorila predsednik veteranske organizacije Jurij Kavčič in župan Občine Cerkno Gašper Uršič. V slavnostnem nagovoru pa je spregovoril Jožko Člekovič, podpredsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo.
V kulturnem programu, ki ga je povezovala Tjaša Jurman in so ga izvedli pevci mladinskega pevskega zbora Valovi iz Osnovne šole Cerkno, ter pevke in pevci ŽePZ Cerklanke in MoVS Zven, je učenec te šole Voranc Grudnik, prebral svoj prispevek, ki ga je napisal za letošnji literarni natečaj »Tudi pri nas je potekalo osamosvajanje Slovenije« in, ki je bil po mnenju strokovne komisije Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno izbran za najboljšega.

Ker učitelje in učence iz Osnovne šole Idrija ter vojne veterane 1991 iz občin Idrija in Cerkno povezuje že dolgoletno uspešno sodelovanje v različnih oblikah, so tudi tokratno svečanost v Idriji pripravili skupaj.

Svečanost v počastitev Dneva državnosti, ki jo je letos pripravilo Policijsko veteransko društvo Sever Severnoprimorske – pododbor Idrija Cerkno je potekala v torek 24.6.2025 v spominskem parku osamosvojitve Slovenije v Idriji.
Program se je pričel s prihodom praporščakov veteranskih in domoljubnih organizacij ter postroja veteranov vojne za Slovenijo in policijskega veteranskega društva Sever, ki so na prizorišče prinesli slovensko trobojnico. Ob intonirani državni himni in ob častnem pozdravu praporov, je veteran Milan Lapajne, slovensko zastavo dvignil na obnovljen drog na katerem je slovenska trobojnica prvič zaplapolala na svečanosti ob razglasitvi samostojnosti Slovenije.
Svečanost se je nadaljevala s programom, ki ga je povezovala učenka osnovne šole Idrija.
Udeležence svečanosti je najprej nagovoril župan Občine Idrija Tomaž Vencelj.
Kot slavnostni govornik pa ja nastopil Angel Vidmar, podpredsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever.
Kulturni program svečanosti so pripravili in prisrčno izvedli godbeniki trobilnega sestava Policijskega orkestra, recitatorji iz Osnovne šole Idrija in pevci Otroškega pevskega zbora Osnovne šole Idrija.

Vsem sodelujočim na obeh svečanostih je bilo enotna želja za mir in sodelovanje med narodi in državami sveta. Ob prazniku dnevu državnosti pa iskrene čestitke občankam in občanom, z najboljšimi željami za nadaljnji razvoj Republike Slovenije!
Tem mislim in dobrim željam ob prazniku se pridružujemo tudi veteranke in veterani OZ VVS Idrija Cerkno. Srečno Slovenija!