Pozdravljeni, ljubitelji pohodov!
Verjetno se marsikdo namerava udeležiti 45. spominskega pohoda na Javornik, morda pa kdo o tem še razmišlja.
Običajno se tega pohoda udeležujemo samostojno, po različnih poteh. Kot že lani, se je tudi tokrat med nekaterimi udeleženci letošnjih planinskih, pohodov vojnih veteranov in drugih pohodov v okolici Idrije pojavil predlog, da bi se na Javornik odpravili skupaj.
Pridruži se nam lahko, kdor želi in je primerno pripravljen za hojo v zimskih razmerah. Lahko tudi le v eno smer ali le del poti.
Zbrali se bomo ob v nedeljo 17.12.2023 ob 8. uri na trgu sredi Črnega Vrha nad Idrijo.
Predlog je, da se povzpnemo preko Šajsne ravni in od tu čez vrh Javornika do Pirnatove koče.
Tu se bomo ob 11. uri udeležili spominske slovesnosti v spomin na 47 padlih borcev Gradnikove brigade. Na slovesnosti nas bo nagovoril nekdanji poslanec Samo Bevk.
Kdor se ne počuti dovolj pripravljen, lahko pride do Šajsne ravni tudi z avtomobilom.
Po proslavi gremo do domačije pri Škvarču, kjer se bomo na kraju samem podrobneje seznanili s tragedijo, ki se je tam zgodila pred osemdesetimi leti 23. decembra leta 1943. Od tu se spustimo do parkiranih avtomobilov.
Izhodišče ali dostop do koče bomo po potrebi, po dogovoru na zbirnem mestu, lahko prilagodili vremenskim in snežnim razmeram ter možnostim parkiranja.
Trenutno je okrog koče približno 15 cm snega. Do nedelje se lahko še skrči, verjetno pa ga bo tudi še kaj zapadlo.
Tako zamišljen skupinski obisk ni uradno organiziran pohod, zato se nam vsak pridruži na lastno odgovornost.
Prosim vse, ki bi šli z nami, da me o tem obvestite do sobote na mail ali na 031 460 840 .
Vlado Sedej

V času osamosvojitvene vojne za Slovenijo so pripadniki Jurišnega odreda in Diverzantskega odreda Teritorialne obrambe Idrija, v Govejku, na komunikaciji Žiri – Idrija postavili cestno barikado.

Enota Teritorialne obrambe, kateri je poveljeval Janez Pivk, je imela poleg branjenja barikade v primeru napada, predvsem nalogo nadzirati promet in preprečevati prodor oklepnih in motoriziranih enot JLA iz smeri Škofje Loke na območje Občine Idrija.

V Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno so sklenili, da to dogajanje obeležijo s postavitvijo spominskega obeležja.
Spominsko obeležje bo v obliki tetraedra – protitankovske betonske prepreke, ki so jih uporabljali v času osamosvojitvene vojne leta 1991, postavljene na ustrezni betonski podstavek. Tetraedre jim je odstopila Slovenska vojska in jih tudi že dostavila  na skladiščenje v Spodnjo Idrijo.

Obeležje bodo postavili v neposredni bližini takratne barikade in sicer na vidnem mestu na parceli št. 887/34 k. o. Ledine, po domače »Na kluk« ki je v lasti Občine Idrija.
Od Občine Idrija, ki je lastnik zemljišča, so že pridobili soglasje za postavitev obeležja. V teh dneh pa so prejeli soglasje za postavitev tudi od Direkcije Republike Slovenijo za infrastrukturo, saj bo obeležje stalo neposredno ob državni cesti. Pridobiti morajo še ustrezno dovoljenje za poseg v prostor in potem se bodo lotili dela, ki ga bo vodil poseben organizacijski odbor.
Postavitev obeležja bo za združenje tudi precejšen finančni zalogaj, ki ga z lastnimi sredstvi ne bodo zmogli. Zato se bodo za finančno pomoč obrnili na Občino Idrija in na podjetja v občini.
Če se bodo aktivnosti odvijale po načrtih, bodo obeležje svečano odkrili v septembru prihodnje leto.
V nadaljnjih letih pa odvisno od zmožnosti, načrtujejo na podoben način obeležiti tudi preostale ceste barikade, ki so jih Idrijski teritorialci tedaj postavili  v Zali, na Želinu in na Kladju.

Slavnostna prireditev ob 55 letnici ustanovitve Teritorialne obrambe Slovenije in v počastitev 30 letnice ustanovitve Zveze veteranov vojne za Slovenijo je v ponedeljek 20.11.2023 potekala v Festivalni dvorani na Bledu.
Slavnostni govornik na proslavi je bil nekdanji predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik TO v letu 1991 Milan Kučan.

Njegov slavnostni nagovor objavljamo v celoti:

Štejem si v priznanje, da vas lahko nagovorim ob obletnicah, ki se jih danes spominjamo. Pozdravljam vas z velikim, tovariškim spoštovanjem kot vaš nekdanji vrhovni poveljnik, kar sem bil skupaj s člani predsedstva republike Slovenije. Bil je to najbolj prelomen čas za Slovenijo. Odločalo se je o usodi odločitve nas Slovencev in vseh državljanov Slovenije, da želimo živeti v svoji lastni suvereni državi in sami odločati o svoji usodi. Naši odločitvi je nasprotovalo takratno beograjsko politično vodstvo. Z ambicijo, da udejanjanje te odločitve prepreči, je nad Slovenijo poslalo enote jugoslovanske armade. Uprli smo se. Sklep razširjenega predsedstva je bil, da se na oboroženo agresijo odzovemo tudi z orožjem. Bila je to najtežja odločitev za vse, ki smo jo morali sprejeti. Zavedali smo se, da bo morda zahtevala tudi človeške žrtve, da je to tudi odločitev o življenju tistih, ki jo bodo uresničevali. Ni težje in bolj odgovorne odločitve. In ne želim je nikomur. Nalogo ste sprejeli vi, skupaj s pripadniki slovenske policije. V spopadu z močnejšim in bolje oboroženim nasprotnikom ste jo opravili uspešno in na časten način. V vojni, ki nam je bila vsiljena, ni bilo dejanj ne zoper humanitarno ne zoper vojno pravo. Zato sem bil še toliko bolj ponosen, ko mi je general Slapar, potem ko je iz slovenskega morja v Kopru izplula ladja z ostanki jugoslovanske armade, poročal, da s tistim dnem na naših tleh ni več tujih, sovražnih vojakov. Slovenija je postala suverena država. S ponosom sem na zaslišanju pred sodiščem za vojne zločine v Haagu z vso odgovornostjo izjavil, da so med vojno vojaki enot slovenske Teritorialne obrambe in policisti spoštovali vojno in humanitarno pravo. Da so spoštovali premirja, za katera smo se dogovarjali s predstavniki Evropske skupnosti. Pa tudi, da je bil naš cilj čim prej in s čim manjšimi žrtvami končati vojaške aktivnosti in svojo neodtujljivo pravico do samoodločbe uveljaviti po mirni poti. Uspeli smo. Slovenija je kmalu po končani vojni dobila mednarodno priznanje, naslonjeno na uspešno obrambo svoje suverenosti. Pri tem so bili pripadniki Teritorialne obrambe in policija deležni najtesnejše podpore in sodelovanja slovenskih ljudi. Agresiji se je uprla celotna Slovenija. Vedeli smo, da je pravica na naši strani, da branimo pravo odločitev, zato smo imeli tudi visoko moralo moč. Nasprotnik ni imel nič od tega.Slovenija ni želela vojne. Do uresničitve svoje volje po življenju v svoji državi smo želeli priti po mirni poti, z dogovorom med jugoslovanskimi republikami. Takrat, ko je nekdanja skupna država razpadala in sta se že napovedovala nasilje in vojna, smo to jasno povedali. Tudi z deklaracijo za mir, predvsem pa s predlogom o sporazumni razdružitvi. Nismo uspeli. Glasovi vojne so bili močnejši od glasu za mir. To je bil, žal, hud poraz politike. Vojne grozote so prekrile večino nekdanje skupne države. Pa so bile možne tudi drugačne rešitve. Čeprav zapoznela je posredniška vloga Evropske skupnosti skupaj z mirovno konferenco nakazala pot za miroljubno razrešitev konfliktov. V bistvu je pritrdila predlogu Slovenije, ki je tudi pred izbruhom konfliktov in vojn na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini vztrajala na mirni razdružitvi države in pozivala k posredništvu. Danes so nekdanje republike samostojne države, ki se med seboj priznavajo in tudi sodelujejo. S pogledom nazaj bi lahko trdil, da če bi Slovenija s svojimi predlogi uspela prej, bi bili odnosi na tleh nekdanje Jugoslavije osvobojeni marsikaterega bremena medsebojnih sovražnosti, grozodejstev in uničenja, ki so jih prinesle vojne. Odveč bi bila tudi vojna proti Sloveniji. Danes živimo v svetu vojn. Te, s katerimi smo soočeni zdaj, so drugačne. Ne v tem, da v njih ne bi bilo grozodejstev, množičnih zločinov nad civilnim prebivalstvom in pobijanja otrok. Drugačna je v tem, da je zdaj tako rekoč prepovedano povpraševati po koreninah sporov. Táko povpraševanje je deležno anateme in očitkov, da izenačujejo dejanja agresorja in žrtve, da opravičujejo agresijo in da zanemarjajo pravico napadenega do obrambe. Žrtev takšnega ravnanja sta bila tudi generalni sekretar OZN Antoni Guterres, od katerega so zahtevali odstop, in naš filozof Slavoj Žižek, ki je bil ob nastopu na knjižnem sejmu v Frankfurtu deležen besednega napada skrajnežev. Oba so napadli, ker sta o dogajanju v Gazi povedala, kar je v imenu človečnosti in miru treba povedati. Povedati, da eno nasilje ne opravičuje drugega nasilja. Da nasilje ne porazi nasilja. Nasilje Hamasa, ki mora biti najostreje obsojeno, ne daje pravice za kolektivno kaznovanje Palestincev. Povedati, da ima tudi vojna pravila. Da sovražnosti rodijo nove sovražnosti. Da človeštvo tudi v vojni ne sme biti prepuščeno zgolj govorici vojakov ali militaristov.Da spreminjanje Gaze v množična pokopališča otrok, žena in starih ljudi nikakor ni obramba in da zato nikoli več ne bo mogoče sprati krvi s podobe tistih, ki so to divjanje zapovedali. Pa tudi ne tistih, ki za to iščejo opravičila ali ob tem molčijo. Tudi oni postajajo sokrivi za zločine. Upam, da bodo upravitelji naše države zbrali dovolj moči in poguma, da bodo bolj odločno zahtevali vsaj prekinitev vojne ter preprečitev etničnega čiščenja in genocida. Da ne bodo dovolili zloma človečnosti. V imenu naše skupne zavezanosti miru. Vredno se je boriti za mir. Vredno je povzdigniti glas proti vojni in spodbijati vojno, tako kot to zahteva tudi naša ustava. Nimam utvar in vem, da glas miru zlepa ne preglasi vojaških bobnov, a kljub temu odločno zavračam trditve, da je zahteva po ustavitvi vojne, naslovljena tistim, ki to lahko storijo, zgolj nekakšna zaščitna maska ali razkužilo in ne zdravilo zoper nasilje. Govor o miru v času vojne ne more biti zločin. Terja pogum. Če utišamo še ta šibek in še vedno preredek glas razuma in človečnosti, človeštvo zavestno prepuščamo nasilju. Tudi v Izraelu bo prej ali slej prevladal glas razuma, ki bo povprašal, kakšno ceno bosta za sedanje početje plačala Izrael in judovska skupnost po svetu. Netanjahuja nekoč ne bo več, ostala pa bosta neizmerna bolečina in sovraštvo, ki ju je utrdil, tako kot ju je utrdil tudi Hamas, za kar bodo plačevale še mnoge generacije obeh v vrtinec medsebojnega nasilja zapletenih narodov. To sega tudi do nas. Nedavno onesnaženje judovskega centra v Ljubljani s svastiko zato zahteva najostrejšo obsodbo. Vsak glas za mir šteje. Šteje tudi glas za vrnitev avtoritete in opolnomočenja OZN in drugih mehanizmov za mirno reševanje sporov. Ta glas lahko dvignete tudi vi, veterani vojne za Slovenijo. Imate za to vse moralno opravičilo. Vi ste stali pred oklepniki sovražne vojske, a se niste znašali nad vojaki, proti katerim ste se borili, niste zapadli v zločine, niste sejali sovraštva. Niste kršili doseženih premirij. Vi ste veterani vojne, ki ste jo bíli, trdno naslonjeni na vrednote vojsk, ki so se v našem narodu porajale vselej z eno samo nalogo – braniti svobodo in obstoj slovenstva. Za to se je boril Maister s svojimi prostovoljci, za to se je borila slovenska partizanska narodnoosvobodilna vojska in s to nalogo je bila na vrhuncu hladne vojne ustanovljena Teritorialna obramba. To nalogo je imela tudi prenovljena in novim razmeram v svetu in našem neposrednem varnostno -političnem okolju prilagojena in prek Manevrske strukture narodne zaščite reorganizirana teritorialna obramba, katere pripadniki ste bili prav vi. To nalogo ima tudi naša slovenska vojska, ki je nosilka izročila vseh slovenskih vojsk. Je naša slovenska vojska. Garant naše suverenosti in svobode. Tako bi jo morali razumeti, razvijati in znati živeti z njo. Iz roda v rod gre pot, eden drugemu predaja svojo zapuščino. Tudi vojaško. Vi ste, spoštovani veterani vojne za Slovenijo, častno prehodili del te poti. Čestitam vam ob 30. letnici ustanovitve vaše zveze in ob 55. letnici ustanovitve Teritorialne obrambe Slovenije, katere pripadniki ste s ponosom bili mnogi med vami. Štejem si v čast, da sem eden izmed vas.

Spoštovani teritorialci, veteranke in veterani vojne za Slovenijo!

Tudi letos se spominjamo zgodovinsko pomembnega datuma ustanovitve Teritorialne obrambe Republike Slovenije (TO RS), tiste oborožene sile, ki je skupaj z enotami milice in slovenskim narodom z orožjem v roki obranila plebiscitarno odločitev vseh prebivalk in prebivalcev Slovenije, da želijo živeti v samostojni, neodvisni in suvereni državi.

TO je bila slovenska ljudska vojska in kot takšna sprejeta med ljudmi od njene ustanovitve do njenega preimenovanja v Slovensko vojsko (SV).

Tudi zato je vedno potrebno izpostaviti njeno trdno vez s prebivalstvom, uporabo slovenskega jezika in kar je zelo pomembno-poveljevalni jezik je bil slovenski!

Letošnje jubilejno leto, praznujemo namreč trideset let naše Zveze veteranov vojne za Slovenijo, je zato priložnost, da ponovno izpostavimo prispevek teritorialcev v oboroženi obrambi naše samostojnosti. Spomnimo se tudi 20. novembra 1991, ko so na letališču Cerklje ob Krki pripadniki stalne sestave TO prvič prisegli svoji domovini.
In ob letošnjem prazničnem letu pred Dnevom TO, ZVVS in ZPVD Sever naši domovini podarjata dokumentarni film o vojni za samostojno državo »Vojna brez sovraštva«. Film skozi oči slehernika razjasni dejstva in razmerja, ki so to našo vojno delala posebno in usmerjala njen tok mimo ustaljenih črno belih delitev na naše in vaše.
Na praznični dan, 20. novembra 2023 se bomo na osrednji slovesnosti ob 55. obletnici TO zbrali v Festivalni dvorani na Bledu. Slavnostni govornik bo predsednik predsedstva RS, ki je bilo prvo vrhovno poveljstvo naših obrambnih sil, gospod Milan Kučan. Vabimo vas, da se nam pridružite tudi vi.
Spoštovani, ob Dnevu TO vam izrekam čestitke in zahvalo za vse, kar ste kot pripadnice in pripadniki TO storili za svojo domovino in svojo državo!
Vsem tistim, ki so zanjo darovali svoja življenja in vsem, ki jih ni več med nami, pa zahvala in globoko spoštovanje!
»Spoštujmo svojo državo in ljubimo svojo domovino«
Naj ne bo nikoli pozabljeno!

Ladislav LIPIČ, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo

Številčna delegacija vojnih veteranov in nekdanjih pripadnikov Teritorialne obrambe iz Idrijskega in Cerkljanskega, se je v petek 17. 11. 2023 udeležila osrednje Primorske proslave ob 55. obletnici ustanovitve Teritorialne obrambe Slovenije (1968-2023) in 30. obletnici ustanovitve Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Proslava je potekala v Vili Vipolže v Goriških Brdih. Na veselje organizatorjev so dogodek s svojo prisotnostjo počastili tudi predsednik veteranske organizacije Ladislav Lipič, prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ter poveljniki pokrajinskih štabov, ki so v času slovenskega osamosvajanja poveljevali enotam in štabom Teritorialne obrambe. Med udeleženci iz Idrije in Cerknega pa so bili tudi nekdanja komandanta Občinskega štaba TO Idrija Zdenko Lužnik in Zorko Velikanje, nekdanji člani Občinskega štaba, ter nekateri poveljniki tedanjih enot TO Idrija.

Svečanost sta pripravila Pokrajinska odbora Zveze veteranov vojne za Slovenijo severne in južne Primorske. Nosilec priprav pa je bilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Brda in njegov predsednik Jože Abramič.
Po prihodu praporščakov in intoniranju državne himne, ki je na noge dvignila napolnjeno dvorano Vile Vipolže, je v imenu organizatorjev udeležence nagovoril Jože Abramič, predsednik OZ VVS Brda.

Dobrodošlico v imenu Občine Brda, pa je udeležencem v pozdravnem nagovoru izrekla podžupanja Teja Jelina.

O ustanovitvi, razvoju in delovanju Teritorialne obrambe Slovenije, o njenih bojnih aktivnostih, zlasti pa o nalogah, ki jih je izvajala v obdobju osamosvajanja Slovenije je v slavnostnem govoru spregovoril načelnik generalštaba Slovenske vojske generalpodpolkovnik Robert Glavaš. Iz njegovega nagovora ni bilo razbrati politikantske dileme o tem kdaj je bila ustanovljena in od kdaj imamo Teritorialno obrambo Slovenije, ki je ob njeni petdesetletnici delila slovensko javnost. Posebej pa je izpostavil obdobje od predaje orožja Teritorialne obrambe v skladišča JLA, do delovanja Manevrske strukture narodne zaščite in skrivanja orožja v tajnih skladiščih, pa do vojaškega spopada z JLA in njeni zmagi v osamosvojitveni vojni za Slovenijo leta 1991 in ne nazadnje o njenem preoblikovanju v Slovensko vojsko. Vsem nekdanjim teritorialcem se je zahvalil za njihov prispevek k ustvarjanju in obranitvi samostojne in suverene Slovenije.

V doživetem kulturnem programu, ki ga je povezovala Martina Arčon, so nastopili: Pihalni orkester Brda, Nonet Brda, Pevski zbor Ludvik Zorzut in dijakinje Gimnazije Nova Gorica.
Na svečanosti izgovorjene besede o delovanju in razvoju Teritorialne obrambe, pa je dopolnjevala tudi bogata video projekcija fotografij o delovanju, usposabljanjih in drugih dejavnostih Teritorialne obrambe na Primorskem, katerih izbor sta pripravila Vito Breginc in Mitja Močnik.

Zaključek svečanosti pa je s svojim nastopom popestril primorski kantavtor Rudi Bučar.

Po zaključeni svečanosti so se udeleženci zadržali na prijateljskem srečanju, na katerem so se stiskale roke nekdanjih znancev in soborcev ter obudili številni spomini na sodelovanje v Teritorialni obrambi Republike Slovenije.