OZ VVS Idrija Cerkno vabi vse članice in člane, nekdanje pripadnike Cerkljanske čete in drugih enot Teritorialne obrambe Idrija ter vse ljubitelje pohodništva na »pohod po barikadah TO Idrija« in na strelsko urjenje, ki bo potekalo na strelišču na Lajšah nad Cerknim. Dogodek bo potekal v nedeljo 22.10.2023

»Pohod po barikadah« je aktivnost s katero veterani vojne za Slovenijo in drugi udeleženci, ohranjamo spomin na bojne aktivnosti, v katerih so pripadniki različnih enot Teritorialne obrambe Idrija nadzirali promet na glavnih komunikacijah preko občine Idrija. Njihova naloga je bila postaviti in varovati cestne barikade ter nadzirati in preprečiti morebitne premike enot JLA po komunikacijah.

PROGRAM :
Cerkno (trg pred barom Gabrijel) ob 8.00 uri: zbor pohodnikov in odhod pohodne kolone proti Lajšam (smer Kladje). Pohodna kolona bo hodila po trasi skozi Cigunco v Gopalše in naprej do Lajš nad Cerknim.
Pohod bo vodil domačin Marko Obid, ki je bil med osamosvojitveno vojno aktiven udeleženec na barikadi na Kladju.
Lajše okoli 10.00 ure: Pohodniki bodo okoli 10.00 ure prispeli na lokacijo strelišča na Lajšah.
Tam za njih in za vse ljubitelje streljanja, ki se bodo na Lajše pripeljali z avtomobili v sodelovanju z OZ ZSČ Idrija-Cerkno pripravljajo strelsko urjenje s pehotnim orožjem.

Program bomo izvedli glede na vremenske razmere.
Zaradi organizacije prehrane vas vabimo, da svojo prisotnost na srečanju, najkasneje do četrtka 19.10.2023 najavite Franciju Ferjančič na e- mail franci.ferjancic@siol.net ali GSM 041- 475 312.
Za malico po pohodu in zaključenem strelskem urjenju (pri Jošku v Cerknem) je prispevek 5 Eur, za municijo za strelce pa posebej glede na porabo municije posameznega strelca (cca 5 Eur na eno serijo).

Vaša udeležba bo dala pohodu še poseben pomen, zato vljudno vabljeni v čim večjem številu!

V počastitev državnega praznika Dneva suverenosti Republike Slovenije  OZVVS Idrija Cerkno svoje članice in člane ter vse ljubitelje pohodništva vabi na pohod »po poteh enot Teritorialne obrambe Idrija«.
Pohod bo v nedeljo, 29. oktobra 2023
Izhodišče pohoda bo pri Lovski koči pod Jelenkom ob 8:00 uri . Priporočamo, da se zaradi omejenega prostora za parkiranje dogovorimo za skupne prevoze z avtomobili iz Sp. Idrije. V ta namen se zberemo na parkirišču Rotomatike med 7:30 in 7.45 uro.
Pohod bo potekal izpred Lovske koče na vrh Jelenka, mimo Hladnika do Erjavca, h Kogeju, v Pekel, do spomenika v Rajdi, čez Kal do Sedeja, nato čez Grič nazaj v Lovsko kočo.
Pot nas bo vodila po območju na katerem so med osamosvojitveno vojno delovale enote Teritorialne obrambe občine Idrija in kjer bomo obudili spomin na njihovo delovanje ter mimo spominskih obeležij žrtvam med drugo svetovno vojno. Hoje bo za okrog 5 ur, postankov za 2 do 3 ure. Pohod bosta vodila vojna veterana Danilo Carli in Vlado Sedej.
Ob zaključku pohoda bo v Lovski koči krajša slovesnost v počastitev dneva suverenosti 25. oktobra in v spomin na prizadevanja, boje ter žrtve, ki so bile potrebne zanjo.

Za malico po poti in pijačo poskrbi vsak sam iz nahrbtnika, v koči pa nas bo čakala enolončnica (prispevek 5 EUR). Udeležba je na lastno odgovornost.

Naslov za prijave in vse informacije je Vlado Sedej, telefon: 041 360 840 e-naslov: vlado.sedej@gmail.com . Prijave (zaradi števila obrokov) do četrtka 27.10.2023.

V primeru slabega vremena bo pohod prilagojen razmeram, ali odložen na 5.11., ali odpovedan

Vljudno vabljeni!

V počastitev spomina na prehojenih 30 let delovanja Zveze veteranov vojne za Slovenijo, je v torek 10.10.2023 v Centru urbane kulture Kino Šiška v Ljubljani potekala otvoritev razstave o tridesetletnem delovanju ZVVS, vrh praznovanja pa je bila svečana akademija, ki je sledila.

Prireditev se je udeležila tudi številna delegacija OZ VVS Idrija Cerkno, katero so sestavljali dosedanji predsedniki, podpredsedniki in sekretarji Območnega združenja, ki so nedvomno največ prispevali k uspešnemu delovanju veteranske organizacije.
Razstavo o delovanju ZVVS v njenih 30 letih, ki na sedemnajstih panojih predstavlja najpomembnejše aktivnosti, ki jih redno izvaja Zveza veteranov, je pripravil Vlado Žgeč ob pomoči uredniškega odbora, ki so ga sestavljali Slavko Malešič, Dr. Marjan Toš, dr. Zvezdan Markovič in Mitja Jankovič. Razstavo je na priložnostni svečanosti, ki jo je vodila Bernarda Žarn, odprl Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije. Razstava in bo na voljo za postavitev po območnih združenjih po Sloveniji.
Svečane akademije, ki je bila osrednja točka praznovanja jubileja ZVVS, so se udeležili: predsednica RS Nataša Pirc Musar, prvi predsednik RS Milan Kučan, nekdanji predsednik RS Danilo Turk, predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, načelnik generalštaba SV generalpodpolkovnik Robert Glavaš, državni sekretar Ministrstva za obrambo Rudi Medved in državna sekretarka Ministrstva za notranje zadeve ter predsedniki veteranskih in domoljubnih organizacij.
Začetek svečanosti je najavil prihod praporščakov ZVVS, MSNZ in Pokrajinskih odborov ZVVS, katerim je poveljeval glavni praporščak Dominik Grmek.
V pozdravnem nagovoru, je prisotne je pozdravil predsednik ZVVS Ladislav Lipič, ki je o prehojeni poti veteranske organizacije med drugim dejal: »Čas ustanovitve takratnega Združenja veteranov vojne za Slovenijo je bil čas vznesenosti, upanja in pričakovanja, da bo država, katero smo branili z orožjem boljša od tiste, v kateri smo živeli. V naši neposredni bližini je divjala vojna, doma smo gradili temelje nove države in vojni veterani smo se počutili kot del tega pomembnega zgodovinskega procesa…« in nadaljeval: «V minulih 30-tih letih našega delovanja smo morali mimo mnogih ovir in težav. Vse smo uspešno premostili in v to vložili veliko naporov, da je organizacija ne samo uspešno delovala, ampak tudi preživela. Ni nam bilo lahko. Če omenim samo spore v obdobju ustanavljanja, ki so preprečili, da bi imeli eno skupno organizacijo vojnih veteranov 91, do odvzema z Zakonom o vojnih veteranih pridobljenih pravic, za katere smo se vojni veterani obeh veteranskih združenj izpostavili na vseslovenskih protestih, zatajevanja vloge TO v osamosvojitveni vojni do dokazovanja, da TO ni bila nikoli razorožena, sploh pa ne, da bi se samo razorožila«.
Predsednik Lipič je ob 30 – letnici ZVVS podelil tudi spominske plakete. Veliko spominsko plaketo so prejeli: Ministrstvo za obrambo, Generalštab Slovenske vojske in Zveza policijskih veteranskih društev Sever.

Male spominske plakete pa so prejeli ustanovitelji Združenja veteranov vojne za Slovenijo.
Slavnostna govornica je bila predsednica RS Nataša Pirc Musar. V svojem nagovoru je med drugim poudarila, da: »veteranske organizacije ne smejo biti nikoli preslišane ali odrinjene na rob družbe. Brez vašega aktivnega doprinosa bi zbledela spomin in zavest na vrednote poguma, povezovanja, enotnosti in požrtvovalnosti…«. Svoj nagovor pa zaključila z mislijo, da: »v pogubo drvi država, ki se ne zna učiti iz naukov tistih, ki so jo branili in, ki v lastnem nastanku ne vidi poti za svojo prihodnost. Drage predstavnice in predstavniki Zveze veteranov vojne za Slovenijo – verjamem, da v slovenski družbi nikoli ne bo tako – ker vidim vaš zanos, vašo srčnost in vašo moč. In zato ker vem, da boste večni branik vrednot naše državnosti«.
Bogat kulturni program, ki je sledil je zasnoval scenarist in režiser Tomaž Letnar.

Nastopili pa so sopranistka Ernestina Jošt, dramski igralec Branko Jordan in Orkester Slovenske vojske pod vodstvom dirigenta Mitje Dragoliča. Program je povezovala televizijska voditeljica Bernarda Žarn.

Občinski svet Občine Idrija je na svoji 8. seji dne 28.9.2023 brez glasu proti sprejel Odlok o poimenovanju območja med Osnovno šolo Idrija ter sotočjem Idrijce in Nikove za »Spominski park osamosvojitve Slovenije«.
S tem dejanjem se je udejanjilo prizadevanje Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno da območja med Osnovno Šolo Idrija ter sotočjem Idrijce in Nikove poimenuje »Spominski park osamosvojitve Slovenije«.
Kot je zapisano v odloku, so vrednote, ki utemeljujejo poimenovanje parka naslednje:
-spominski park obeležuje avtentično lokacijo proslave ob razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, dne 26.6.1991, na kateri je bila svečano dvignjena zastava nove države Republike Slovenije in v čast samostojnosti in neodvisnosti posajena lipa,
-spominski park na simboličen način obeležuje spomin na dogodek, ki je imel za zgodovino samostojne Slovenije pomembno vlogo in zato nosi močan simbolni pomen v občini Idrija,
-smiselno raba prostora za vsakoletno proslavo in druge dogodke kot obeležje pomembnega dogodka v slovenski osamosvojitveni zgodovini in vključenost postavitve obeležij ki so na simbolni ravni gradniki kolektivnega spomina o osamosvojitvi Republike Slovenije.
Občine Idrija bo zagotovila finančna sredstva za postavitev označevalnih tabel parka, ki jih izvede pristojni Oddelek občinske uprave.
Park je javna površina, zato je za vzdrževanje in urejanje parka pristojno javno podjetje Komunala Idrija d.o.o..
Sedaj, ko je spominski park poimenovan, bi se morala čimprej nadaljevati tudi pred leti začeta ureditvena dela za celovito prostorsko ureditev tega prostora, kot je načrtovano v projektu ureditve Spominskega parka osamosvojitve Slovenije.
Urejen park bo ponujal prostor za druženje mladih in starejših meščanov ter obujanje spominov na čas osamosvajanja Slovenije. Turistom in obiskovalcem Idrije pa bo predstavljal novo turistično znamenitost mesta Idrija.
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno se ob poimenovanju »Spominskega parka osamosvojitve Slovenije«, županu in občinskim svetnikom zahvaljuje za razumevanje in podporo njihovim prizadevanjem za ohranitev avtentičnosti tega območja, povečanje njegove prepoznavnosti ter zagotovitev njegove primerne javne rabe.

Ideja o združevanju in organiziranju udeleženk in udeležencev priprav in kasneje osamosvojitvene vojne za Slovenijo, se je pojavile že v letu 1992. V začetku poletja 1993 pa je bila izdelana osnovna zamisel o organizaciji, katere glavni cilj je bil ohranjanje spoštljivega spomina na to neponovljivo dejanje v zgodovini slovenskega naroda ter prenašanje vrednot slovenskega osamosvajanja na bodoče generacije.
Prvotna zamisel je bila, da se v enovito organizacijo vključijo tako tisti, ki so delovali v enotah Teritorialne obrambe in tisti, ki so delovali v enotah takratne Milice. Ta zamisel se na žalost ni realizirala in čeprav smo v pripravah in vojni delovali dobesedno skupaj, sta bili ustanovljeni dve veteranski organizaciji, Združenje veteranov vojne za Slovenijo in združenje Sever.
10. oktobra 1993 je bila v Cankarjevem domu ustanovna skupščina tedaj še Združenja veteranov vojne za Slovenijo. Za prvega predsednika je bil izvoljen Srečko Lisjak, ki je to funkcijo opravljal do leta 2008. Nasledil ga je Janez Pajer. Od leta 2012 pa Zvezo veteranov vojne za Slovenijo vodi Ladislav Lipič.
01.12.1994 je bilo Združenje veteranov vojne za Slovenijo sprejeto v Svetovno veteransko federacijo (World Veterans Federation)
Organizacija se je hitro razvijala in krepila ter postajala vse bolj prepoznavna in spoštovana. Razvoj organizacije, nova spoznanja, izkušnje in nova zakonodaja pa so kmalu zahtevali, da se spremeni organiziranost. Ta naj bi povečala vpliv območnih združenj, odločanje o bistvenih stvareh, kar predstavljajo predvsem osnovni programi in načrti, pa se prenese iz republiškega vrha v bazo.
V maju leta 2000 je Združenje veteranov vojne za Slovenijo na nivoju Republike prenehalo delovati. Istega dne pa so takratna območna združenja ustanovila Zvezo veteranov vojne za Slovenijo, ter preko svojih predstavnikov izvedla volitve novih organov zveze. V taki organizacijski obliki Zveza deluje še danes.
Danes je v Zvezo veteranov vojne za Slovenijo vključenih 57 območnih združenj, ki svoje delo koordinirajo v 13. Pokrajinskih odborih, s preko 27.600 članicami in člani.
Spomin na ta za vojne veterane pomemben dogodek bodo veterani v torek, 10. oktobra 2023 ob 17. uri obeležili s svečano akademijo v Centru urbane kulture Kino Šiška v Ljubljani.
Svečana govornica bo predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar.

Kulturni program bodo pripravili znani slovenski umetniki.