Veteranski prapori so veteranski simboli v katere je izvezen spomin na vojna dogajanja v osamosvojitvenih procesih v letih 1990 in 1991. Ti simboli brez besed združujejo, povezujejo, predstavljajo, nagovarjajo in pripovedujejo svojo zgodbo vsem, ki jo umejo razumeti.
Praporščaki so tisti, ki strumno in dostojanstveno nosijo veteranske prapore, skrbijo zanje in s tem dostojno predstavljajo svoja območna združenja. Ti možje so se v soboto 30.9.2023 v Slovenski Bistrici zbrali na že 7. stanovskem in družabnem srečanju praporščakov Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Srečanje je  organizirala Zveza veteranov vojne za Slovenijo v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Slovenska Bistrica in občino Slovenska Bistrica.
Srečanja so se udeležili tudi praporščaki iz OZ VVS Idrija Cerkno Boris Jordan, Boris Novoselac in Alfred Pregelj. Poveljniku idrijskih praporščakov Jožetu Erjavcu pa je pripadla čast, da je na urjenju in svečanem postroju poveljeval enemu od ešalonov praporščakov.
Gostitelj srečanja je bil glavni praporščak ZVVS Dominika Grmek, ki je udeležence pozdravil v Centru vojnih veteranov Slovenska Bistrica v Brinju.

Nato so se udeleženci v vojašnici Vincenca Repnika v Slovenski Bistrici seznanili z zgodovino, poslanstvom, strukturo, opremo, z aktivnostmi pripadnikov Slovenske vojske.

V grajskem drevoredu je sledilo urjenje praporščakov pri uporabi postrojbenih pravil ter priprave na svečani prihod in postroj.

Svečani postroj vseh prisotnih praporščakov s prapori se je odvil na grajskem dvorišču.

Ob postroju so zbrane nagovorili predsednik OZ VVS Slovenska Bistrica Miran Krušič, župan dr. Ivan Žagar.

Kot slavnostni govornik je navzočim spregovoril  predsednik ZVVS, generalmajor Ladislav Lipič.
V kulturnem programu so sodelovali učenci  domače OŠ z recitacijami, petjem in igranjem na harmoniko. Po končanem uradnem delu je sledilo prijateljsko druženje udeležencev.

Sejem SOBRA 2023, ki je v Gornji Radgoni potekal od 21. do 24.9.2023, je v danih razmerah, ko je Slovenija pod vtisom zadnjih katastrofalnih poplav in požarov, predstavljal vse tisto, kar zmorejo slovenske inštitucije: vojaki, policisti, pripadniki zaščite in reševanja, gasilci in prostovoljci, pa tudi obrambna industrija, ko je treba stopiti skupaj in biti z znanjem in opremo pripravljen za ravnanja v izogib ogrožanja ljudi in vseh vrst dobrin.

Na sejmu so se z lepo urejeno stojnico skupaj predstavile tudi veteranske in  domoljubne organizacije.

Preko 20.000 ljudi je v štirih dneh delilo izkušnje in občudovalo pripravljenost in usposobljenost tistih, ki skrbijo za našo varnost, obrambo, zaščito in reševanje ter vrhunsko opremo.

Predvsem mladi so izkazali veliko zanimanje. Kar okoli 660 pomurskih devetošolcev iz 18 osnovnih šol si je v organizaciji Zveze veteranov vojne za Slovenijo in pomoči Direktorata za obrambne zadeve MORS si je ogledalo odprte sejemske scene in se seznanilo z obrambnimi (vojaškimi) varnostnimi (policijskimi) in zaščitno-reševalnimi (gasilskimi in reševalnimi) poklici.
V okviru sejma je v organizaciji veteranskih združenj in zvez potekal tudi strokovni posvet za učitelje zgodovine, državljanske in domovinske kulture in etike v osnovnih šolah, učitelje družboslovnih predmetov, zgodovine in sociologije v srednjih šolah, na temo “Vključevanje domoljubnih in veteranskih organizacij Pomurja v poživitev izvajanja osnovno in srednješolskih programov zgodovine, domovinske vzgoje in etike”.

Na posvetu je beseda tekla o različnih oblikah in metodah prenašanje izročil in vrednot slovenskega osamosvajanja na mlade, zlasti v Prekmurju.
Na posebno povabilo organizatorjev smo bili predstavniki OZ VVS Idrija Cerkno povabljeni, da kot primer dobre prakse na posvetu predstavimo zasnovo, organizacijo, potek in izkušnje pri pripravi literarnih natečajev za osnovnošolce »Tudi pri nas je potekalo osamosvajanje Slovenije«.
Marijan Platiše, ki je sodeloval na strokovnem posvetu je takole predstavil projekt literarnega natečaja:
Spoštovani,
Kot je bilo že najavljeno, prihajam OZ VVS Idrija Cerkno. To deluje na območju občin Cerkno in Idrija, od katerih ima prva 4.540 druga pa 11.720 prebivalcev. Na območju teh dveh občin delujejo osnovne šole Cerkno, Črni Vrh, Idrija in Spodnja Idrija, Gimnazija J. Vege v Idriji in CŠOD v Cerknem in na Vojskem.
Iz kritičnih premišljevanj o tem, da šole v rednem učnem programu, obdobju osamosvajanja Slovenije in osamosvojitveni vojni, namenjajo premalo pozornosti, ter o tem kako med mladimi ohranjati zgodovinski spomin na dogodke iz tega časa, se je leta 2011 med vojnimi veterani porodila Ideja o literarnem natečaju »Tudi pri nas je potekalo osamosvajanje Slovenije«.
V nadaljevanju vam bom kot primer dobre prakse, projekt literarnega natečaja nekoliko podrobneje predstavil.
1. Ideja o literarnem natečaju se je porodila kot kritični razmislek vojnih veteranov o tem, da šole v učnem programu osamosvajanju Slovenije in zlasti osamosvojitveni vojni, namenjajo premalo pozornosti
S predlogom o literarnem natečaju »Tudi pri nas je potekalo osamosvajanje Slovenije« smo veterani vodstvom vseh osnovnih šol ponudili roko sodelovanja pri ohranjanju zgodovinskega spomina in ozaveščanju mladih o teh dogodkih.
Z razpisom smo učenke in učence zadnje triade osnovnih šol, ob pomoči njihovih mentorjev, povabili k raziskovanju dogajanj ter literarnem zapisovanju njihovih spoznanj ter pripovedi svojih staršev, starih staršev ali znancev o tem, kako so doživljali osamosvajanje Slovenije in dogodke iz osamosvojitvene vojne, ki so se odvijali na območju občin Idrija in Cerkno.
Od leta 2011 do letos smo organizirali 12 literarnih natečajev na katerih je s svojimi literarnimi prispevki sodelovalo 393 mladih avtorjev iz vseh štirih šol.
2. Od tipajočih začetkov do rekordnega odziva mladih avtorjev
Začetki so bili bolj tipajoči. Vendar se je že na prvi natečaj v šolskem letu 2011/12 odzvalo 19 mladih avtorjev iz vseh Osnovnih šol. V naslednjih letih se je število sodelujočih avtorjev povečevalo do rekordnih 65 prispevkov na desetem natečaju.
V šolskem letu 2013 / 2014, ko je potekal tretji literarni natečaj, je po začetnem navdušenju udeležba malo zanihala. Nanj se je odzvalo le 11 mladih avtoric in avtorjev.
To je vzbudilo skrb o nadaljnji usodi natečaja. Na podlagi razgovorov z ravnatelji in mentorji, smo se odločili, da se literarni natečaj nadaljuje v nespremenjeni vsebinski zasnovi, dopolni pa se ga s spremljajočimi dogodki, ki bodo natečaj popestrili in prispevali k temu, da bo za sodelujoče bolj zanimiv in privlačen.
3. Vsebina literarnih prispevkov ter Izbor prispevkov, ki so najbolj ustrezali kriterijem natečaja in svečana razglasitev
Sporočilo, ki ga lahko izluščimo iz vsebine doslej prejetih literarnih prispevkov je: spoštovanje do predanosti in domoljubja, ki je krasilo takratne udeležence osamosvojitvene vojne, njihovo prepričanje, da bodo s svojim ravnanjem prispevali k boljšem življenju v novi državi. Obenem pa tudi njihovo skrb in strah pred uničevalno vihro morebitnih vojnih spopadov.
Kljub temu, da na našem območju, razen eksplozije vojaškega skladišča orožja in streliva v Črnem Vrhu, ni bilo vojnih spopadov, so sprva prevladovale vojaške teme. Na zadnjih natečajih pa avtorji več pozornosti namenjajo civilnim temam, takratnemu ravnanju ljudi, njihovi skrbi za svoje družine, skrbi za svoje imetje in podobno.
Strokovna komisija veteranskega združenja vsako leto izmed prispevkov prejetih iz posamezne osnovne šole izbere tistega, ki po njenem mnenju najbolj ustreza kriterijem literarnega natečaja ter je po svoji vsebini in izpovednosti najboljši.
Razglasitve najboljših prispevkov in podelitev nagrad njihovim avtorjem je bila sprva bolj skromna. Od četrtega literarnega natečaja dalje, pa poteka bolj svečano, na proslavah, ki so za vse učenke in učence zanimiv dogodek. Po vnaprej dogovorjenem vrstnem redu so svečanosti ob zaključku literarnega natečaja in v počastitev Dneva upora proti okupatorju, vse do epidemije Covid 19, potekale po posameznih osnovnih šolah.
Po koncu epidemije leta 2022 pa se je pojavila nova zagata, saj po zagotovilu ravnateljev, v učnih načrtih osnovnih šol ni bilo več predvidenega termina za pripravo svečanosti za obeleževanje državnega praznika Dneva upora proti okupatorju. Od tedaj dalje svečano razglasitev opravimo na priložnostni svečanosti v Parku vojaške zgodovine, kamor sodelujoče peljemo na nagradno ekskurzijo.
4. Z domoznanskimi ekskurzijami spodbudili zanimanje za sodelovanje na natečajih
Kot že rečeno od četrtega literarnega natečaja dalje, kot nagrado za sodelovanje, Območno združenje za udeležence literarnih natečajev in njihove mentorje organizira enodnevne domoznanske ekskurzije.
Sprva smo si ogledovali različne zanimivosti po Sloveniji, od šestega literarnega natečaja dalje, pa glede na izraženo zanimanje, udeležence in njihove mentorje vsako leto peljemo na ogled zanimivega Parka vojaške zgodovine v Pivko.
5. Zborniki »Tudi pri nas je potekalo osamosvajanje Slovenije« bodo zapise mladih avtorjev ohranili tudi za prihodnje rodove
Literarne prispevke Območno združenje vsako leto izda v knjižici »Tudi pri nas je potekalo osamosvajanje Slovenije«. Poleg prispevkov je v zbornikih objavljena tudi odločitev strokovne komisije o izboru najboljših.
Zborniki, ki jih prejmejo vsi udeleženci natečaja, osnovne šole in druge inštitucije v občinah, bodo zapise mladih avtorjev o dogodkih iz osamosvojitvene vojne za Slovenijo ohranili za prihodnje rodove. (Nekaj primerkov zbornikov sem prinesel tudi s seboj in so vam na voljo za vašo uporabo).
6. Sredstva za pokrivanje stroškov literarnega natečaja
Kljub temu, da vse aktivnosti v okviru projekta izvajamo prostovoljno, so lete povezane tudi s stroški kot so: prevozi otrok, izdaja literarnega zbornika, svečanost ob zaključku in razglasitvi rezultatov, vključno s praktičnimi nagradami najboljšim in podobno.
Vodstva šol nam zatrjujejo, da jim niti država, niti občine ne zagotavljajo nikakršnih finančnih sredstev ta tovrstne aktivnosti učencev. Zaradi tega celotne stroške projekta pokrivamo iz sredstev veteranske organizacije, kar glede na naša omejena sredstva ni lahko. Na srečo imamo nekaj sponzorjev, ki nam pri tem pomagajo, na Zvezi veteranov pa predsednika Lipiča, ki z naklonjenostjo spremlja literarni natečaj in nam tudi Zveza primakne nekaj denarja za naš projekt.
7. Namesto zaključka
Naj zaključim z ugotovitvijo, da ima naše Območno združenje, kljub nekaterim opisanim težavam, z literarnim natečajem »Tudi pri nas je potekalo osamosvajanje Slovenije«, kot obliko prenašanja izročil osamosvajanja Slovenije na mlade, dobre izkušnje. Zato ga bomo še nadaljevali. Pri tem pa se zavedamo, da nam brez podpore vodstev osnovnih šol, brez sodelovanja prizadevnih mentorjev in vseh mladih avtorjev, to ne bi uspelo.
Hvala vam za pozornost!

Kot smo že poročali so organizacije vojnih veteranov  v počastitev letošnjega Svetovnega dneva miru, v četrtek, 21.9.2023 v Ljubljani pripravile veteranski pohod za mir. Pohodnike je izpred  Moderne galerije v Ljubljani,  pot vodila  po mestnih ulicah do ljubljanske  Mestne hiše.

Pohodu, na katerem so sodelovali predsedniki vseh veteranskih organizacij in nekdanji predsednik Milan Kučan, ni bilo pa opaziti predstavnikov aktualne oblasti,  je na Mestnem trgu sledila spominska svečanost  na kateri so se udeleženci  poklonili vsem žrtvam vojn.

Zbrane je nagovoril član  osamosvojitvenega predsedstva RS dr. Dušan Plut.

Njegov nagovor objavljamo v celoti.

Spoštovane in spoštovani!

Iskrena hvala za povabilo in priložnost, da spregovorim na tradicionalnem svetovnem in vseslovenskem veteranskem pohodu za mir. Mavrica sestave prisotnih slovenskih veteranskih organizacij sega od spoštljivega ohranjanja vrednot borcev NOB do osamosvojitvene vojne. Zato je zveza slovenskih veteranov tista, ki ima izrazito poudarjeno moralno pravico, da na osnovi tudi lastnih vojnih izkušenj in njenih tragičnih posledic javno zastavi svoj glas za svetovni mir in hkrati za zdrav planet.

Če kdaj, je v teh večplastno kriznih globalnih razmerah skrajni čas za miroljubne odnose med narodi in državami sveta, pa tudi za mir, za sožitje in sobivanje človeške vrste in drugih zemeljskih vrst, torej za ohranjanje žive in nežive narave. Zgolj hkratna rešitev obeh globalnih problemov je po mojem skromnem mnenju najbolj urgentna in najbolj zahtevna naloga vse bolj soodvisnega človeštva.

Po skupnemu kazalcu rabe naravnih virov in obremenjevanja okolja (ekološki odtis) namreč človeštvo potrebuje že 1,7 planeta, bogate države, vključno s Slovenijo pa najmanj tri Zemlje, imamo pa seveda – zgolj eno. Rušilne posledice podnebnih in drugih okoljskih sprememb nas obenem dobesedno silijo, da na končnem planetu nemudoma začnemo pospešeno spreminjati tradicionalni ekonomski model stalne rasti rabe naravnih virov, ki več ne sme biti temelj dviga blagostanja in socialne države.

Druga naloga pa je vsebinsko razširiti sisteme in prioritete globalne, nacionalne in človeške varnosti. To v tem trenutku v prvi vrsti velja za katastrofalne človeške, okoljske in denarne posledice avgustovskih poplav in zemeljskih plazov v Sloveniji kar na tretjini njenega ozemlja. Izjemne avgustovske hudourniške poplave so posledica s strani dejavnosti človeka proizvedenih toplogrednih plinov in tem pospešenih ekstremnih vremenskih in podnebnih procesov. Vendar so hkrati na drugi strani letošnje velike poplave tudi posledica poosamosvojitvenega, finančno podhranjenega in zanemarjenega urejanja vodnih tokov ter prepogosto neodgovorne gradnje celo v območjih rednih poplav.

Ponovno izpričani veliki in hitri solidarnosti ter izjemni požrtvovalnosti množice organizacij, številnih državljank in državljanov po poplavah mora jasno in nedvoumno slediti ustrezna, sonaravno zasnovana državna in občinska prostorska ter druga politika. Ta mora dosledno preprečiti nove gradnje v poplavnih območjih in zagotoviti sonaravno zasnovane protipoplavne ukrepe. V posameznih primerih pa bo treba pogosto preplavljene in sedaj poseljene površine prepustiti razlivanju poplavnih voda, kot je že bilo v preteklosti. Problematiko celovite zaščite pred poplavami bi bistveno lažje reševali, če bi bila slovenska državna in občinska politika končno voljna in sposobna ustanoviti pokrajine, kjer bi pri določanju njihovih meja morali upoštevati tudi razvodnice porečij.

24. februarja 2022 se je svet soočil še z vojaško krizo sredi Evrope, prišlo je namreč do obsežnega vojaškega napada jedrske Ruske federacije na suvereno, mednarodno priznano Ukrajino, ki se je po razpadu Sovjetske zveze odpovedala jedrskemu orožju. Ruska vojaška invazija na Ukrajino je tako sledila nekaterim s strani OZN prav tako nedovoljenih, neodobrenih preteklih vojaških posegih zahodne vojaške zveze, Nato pakta. Brutalna agresija Rusije pod vodstvom avtokratskega Putina seveda nima nobenega moralnega opravičila, kljub nekaterim spornim preteklim potezam političnega vodstva Ukrajine in Nato pakta. Kristalno jasno je, kdo je agresor in kdo žrtev vojaške agresije, pri tej vojni ni možno biti nevtralen. To pa nas ne odvezuje, da po svojih močeh glasno in odločno apeliramo za čim prejšnje dokončanje vojne v Ukrajini, za uporabo diplomatskih in drugim nevojaških mehanizmov. Vojna sredi Evrope ponovno smrtonosno opozarja na strukturno nesposobnost svetovne in evropske varnostne politike. Pravica do veta ene od stalnih članic varnostnega sveta je eden od ključnih razlogov omrtvičenega varnostnega delovanja OZN, na kar je pred kratkim več kot upravičeno opozorila tudi predsednica slovenske države. Svetovna organizacija že desetletja ni sposobna preprečiti, končati in kaznovati uporabo vojaške sile za napad na drugo državo.

Drži, napadana Ukrajina potrebuje in zasluži vsestransko mednarodno finančno, humanitarno in obrambno vojaško pomoč. Slovenija, ki upravičeno Ukrajini pomaga, ima pa popolno moralno pravico, da se samostojno, brez kakršnega koli zunanjega pritiska kogarkoli izbere obliko pomoči. Ta naj bo v popolnem skladu z našimi možnostmi nudenja pomoči in v skladu z ustavnimi zavezami.124. člen slovenske ustave o obrambi države namreč vsebuje tudi naslednje: »Pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja.« Tako zasnovana ustavna obrambna podstat celotno slovensko politiko obvezuje, da ob potrebni pomoči napadeni državi hkrati poudarjeno apelira zlasti evropsko (in svetovno) politiko, da na mednarodnem diplomatskem polju stori vse za prekinitev vojaških spopadov, za konec prelivanja krvi v Ukrajini – kot predpogoja za vse naslednje mirovne korake.

Uspešno politično pridobljeno nestalno članstvo v varnostnem svetu OZN Sloveniji odpira dodatne mehanizme, da se razen pobud npr. na področju svetovne podnebne politike nemudoma aktivno vključi v diplomatska prizadevanja za prekinitev vojaških spopadov v Ukrajini. Obenem pa ji nudi priložnost, da sproži in podpre pobude za ponovno oživitev zamrlih mirovnih strategij. Ugledna Brandtova mednarodna komisija je namreč na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja izdelala inovativen, obetaven in realen načrt sistematičnega in koordiniranega svetovnega procesa razoroževanja in nov koncept skupne svetovne in evropske varnosti. Slovenija ima sedaj priložnost, da v Varnostnem svetu sproži pobude in akcije za začetek sistemskega zmanjševanja vojaških izdatkov, za postopni, a vztrajni proces razorožitve sveta, najprej na področju sredstev množičnega, zlasti jedrskega orožja. In sproži pobudo za svetovno prepoved vseh zasebnih vojsk, ki so v 21. stoletju morda največja moralna sramota človeštva in vodilnih politikov sveta!

Naše izkušnje iz obdobja osamosvajanja Slovenije potrjujejo, da je bila potrebna tako oborožena obramba kot vzporedne diplomatske akcije, pogajanja za prekinitev spopadov. Vsaka vojna se je in bo slej ko prej zaključila, zato je skrajni čas, da EU ob sedanjih ukrepih, skupaj z drugimi vplivnimi državami na diplomatskem polju podvzame ustrezne korake za prekinitev krvavih spopadov v Ukrajini, ki niso v interesu zlasti Evrope. Vojna ne poteka na ozemlju npr. ZDA, poteka sredi Evrope. Če kdaj, je sedaj dejansko skrajni čas za evropske mirovne pobude, skupaj npr. s Kitajsko, Indijo …

Generali sekretar OZN je zapisal: »Kot velika človeška družina smo se znašli pred perečo izbiro, ko se moramo odločiti za mir ali trajno ogroženost. Izbrati moramo mir. Spraviti pa se moramo tudi z naravo in ozdraviti naš planet«.

A vse več je resnih dvomov o tem, ali je neoliberalni kapitalizem sposoben zagotoviti varno podnebje, socialno pravičnost in mir …V vsakem primeru je treba aktivno, kot posamezniki in pripadniki skupnosti, prispevati k zelo zahtevnemu demokratičnemu dograjevanju ekohumanistične družbe po vsem svetu. In seveda tudi v Sloveniji, da bo postala miroljubna, socialno pravična, sistemsko solidarna in ekosistemsko odgovorna država. Sposobna pospešeno graditi in uporabljati učinkovite mehanizme za miroljubno razreševanje številnih mednarodnih problemov, za začetek globalnega procesa razoroževanja in hkrati ob zmernem dvigu blagostanja za vse minimizirati posege v občutljivi in ranjeni planetarni ekosistem, v svetovno ozračje. To smo dolžni našim otrokom in vnukom, če jih resnično imamo radi!

Prepričan sem, da boste trajnega spoštovanja vredne veteranke in veterani Slovenije, ki ste tudi z orožjem branili pravico do svobode, ostali vztrajni in najbolj verodostojni glasniki miru. Če komu, je vam treba verjeti, da je mir največja dobrina in največja svetinja, ki pa ni sama po sebi dostopna.

Za univerzalni mir se je treba vsak dan aktivno prizadevati! Zato smo danes tukaj – in bomo tudi jutri!

Ljubljana, 21. 9. 2023

Organizacije vojnih veteranov vabijo na letošnjo obeležitev Svetovnega dneva miru.

Dogodek bo potekal v četrtek, 21.9.2023 v Ljubljani.
Ob 11.00 uri se bo izpred Moderne galerije v Ljubljani pričel veteranski pohod za mir. Pohodnike, ki jih bo spremljal Policijski orkester, bo pot vodila po mestnih ulicah do ljubljanske Mestne hiše.
Ob 12.00 uri se bo na Mestnem trgu pričela spominska svečanost na kateri se bodo udeleženci poklonili vsem žrtvam vojn. Zbrane bo nagovoril nekdanji član predsedstva RS dr. Dušan Plut.
Vljudno vabljeni.

Mnogo prezgodaj, a za vedno nas je zapustil naš član, veteran Anton Bevk iz Idrije, ki smo ga klicali kar Tone.
Tone je bil kot pripadnik Voda za protidiverzantsko delovanje Teritorialne obrambe Idrija udeleženec osamosvojitvene vojne za Slovenijo.
Član Območnega združenja VVS Idrija-Cerkno je bil od samega začetka. Sodeloval je pri aktivnostih združenja in se jih tudi redno udeleževal, kolikor so mu to dopuščale službene in druge obveznosti. Najširšemu delu članstva, tudi izven našega združenja, pa bo ostal v spominu kot prijazen skrbnik lovske koče na Vojskem, kjer nam je ob vsakoletnem tekmovanju v streljanju z MK puško in pohodu po Vojskarski planoti ponudil dišečo kavico in ostalo pijačo, z nami posedel ter potrpežljivo čakal, da smo se po prijetnem druženju razšli.
Ostal nam bo v lepem spominu in pogrešali ga bomo!
Pogreb pokojnega veterana bo v četrtek , 7.9.2023 ob 15. uri na pokopališču v Idriji. Žara bo na dan pogreba v Ahacovi vežici od 10 ure dalje. Veterani se bomo v četrtek 7.9.2023 zbrali ob 10,30 uri pred blagovnico Mercator, nakar se bomo skupaj poslovili od spoštovanega kolega Toneta.
Vsem njegovim svojcem izrekamo iskreno sožalje!