Mineva 76 let od uveljavitve pariške mirovne pogodbe, s katero se je velik del Primorske vrnil k matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije.
Kljub radosti je v zavesti Slovencev ostal tudi grenak priokus, saj smo kljub številnim žrtvam pri osvobajanju, zgubili Benečijo ter Trst in Gorico z njegovim zaledjem. Pisatelj France Bevk je v knjigi Pot v svobodo takole opisal takratne občutke:

V spomin na ta za slovenski narod pomemben dogodek, Združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica v sodelovanju s Primorskimi občinami organizira letošnjo proslavo ob državnem prazniku, ki bo v Opatjem selu, v soboto 16.9.2023 s pričetkom ob 11. uri.
Program bodo izvedli primorski ustvarjalci v režiji Radoša Bolčine.
Kot slavnostni govornik bo udeležence nagovoril nekdanji predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.
Za vse udeležence proslave iz našega območja, Območno združenje ZB za vrednote NOB Idrija-Cerkno organizira avtobusni prevoz.
Vse zainteresirane vabimo, da svojo udeležbo do 10.9. 2023 najavijo Vojku Carl na tel. 051 444 333
Vljudno vabljeni!

Množična udeležba vojnih veteranov in ljubiteljev pohodništva na 40. pohodu po poteh prenosa ranjencev iz partizanskih bolnišnic Pavla in Franja in na srečanju osebja, ranjencev ter prijateljev SVBP Pavla in Franja, ki je potekalo v soboto 26.8.2023 dokazuje, da je zgodovinski spomin na največjo humanitarno akcijo v drugi svetovni vojni na naših tleh, ki se je odvijala avgusta leta 1944 in v kateri so borci IX. korpusa prenesli ranjence iz bolnišnic Franji in Pavla na partizansko letališče Nadlesk pri Starem trgu na Notranjskem, še kako živ. Požrtvovalnost in pogum, upanja in želja po preživetju ter človek potreben pomoči in tovariš mu jo je nudil, so bile vrednote tistega časa, in te nas ob soočanju z grozovitimi posledicami nedavne vremenska ujme, prevevajo tudi danes.
Pohodnike, ki so se na pot podali iz Želina pri Cerknem je v sodelovanju z veteranom vojne za Slovenijo Vladom Sedejem vodil Andrej Bončina, pohodnike iz smeri Zadloga pa veteran vojne za Slovenijo Marko Mikuž. Pohodniki pa so na Vojsko prišli tudi iz Tihe doline na Predmeji.
Veterani vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno, ki so tudi med organizatorji pohoda, udeležbo na pohodu, poleg ohranjanja izročil iz NOB, posvečajo tudi spominu na delovanje Učne čete Teritorialne obrambe Idrija.

Ta je ob sodelovanju dela Zaščitnega voda, v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo 1991 v zbirnem centru 63. Območnega štaba Teritorialne obrambe Tolmin, na Vojskem skrbela za oskrbo in varnost prebeglih pripadnikov JLA. Spominu na to tajno vojaško operacijo so vojni veterani v sodelovanju z Občino Idrija, letos na stavbi CŠOD na Vojskem svečano odkrili spominsko obeležje.

Pohodniki in številni drugi udeleženci so se najprej udeležili tradicionalnega srečanja ranjencev, osebja ter prijateljev bolnic Franja in Pavla, ki je potekalo na Hudem polju. Na spominski svečanosti, ki so jo počastili številni praporščaki veteranskih in domoljubnih organizacij, je udeležence pozdravil predstavnik Društva vojnih invalidov Severnoprimorske.

Kot slavnostni govornik pa jih je nagovoril predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marjan Križman.

Svečanost se je nadaljevala s priložnostnim kulturnim programom in se zaključila s Primorsko himno Vstajenje Primorske.

Udeleženci srečanja in pohodniki so nato nadaljevali pot na Vojščico.

Tu so  se ob partizanskem grobišču, kjer je pokopanih 305 borcev,  s komemorativno svečanostjo poklonili spominu na partizane, ki so padli spomladi 1945, ko je tu divjala zadnja in najhujša sovražnikova ofenziva proti enotam 9. korpusa.

Osrednja in dobro obiskana spominska svečanost pa je potekala pri domu krajanov in gasilcev na Vojskem. Svečanosti so se ob prisotnosti praporščakov veteranskih in domoljubnih organizacij, pod poveljstvom Jožeta Erjavca, udeležili tudi predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman, župan občine Idrija Tomaž Vencelj in predsednica Državnega zbora RS Urška Klakočar Zupančič, ki je bila tudi slavnostna govornica.

Kot je predsednica dejala v svojem nagovoru: »Nikoli več ne smemo dovoliti, da se kaj takšnega ali podobnega ponovi. Da se vrednote NOB ali osamosvojitvene vojne za Slovenijo izbrišejo, poteptajo ali prezrejo. Biti moramo složni, močni in enotni v boju proti ponovnim težnjam fašizma in nacizma«. V nadaljevanju pa je poudarila: «Država mora obvarovati vrednote NOB in osamosvojitve Slovenije pred pozabo in zlorabo. Te vrednote so solidarnost, humanost, mir, prijateljstvo, enakopravnost in kar je najpomembneje, posluh in pomoč za najbolj ranljive. Družba je močna toliko, kot je močan njen najšibkejši člen. Če človek reši enega človeka, reši cel svet, zato se srčno zavzemam, da bi bili pri tem uspešnejši. Zakaj mora priti do katastrofe, da nas le-ta opomni na omenjene vrednote. Učimo se iz zgodovine!«
Proslavo na Vojskem so glasbeno obogatile pevke ženskega pevskega zbora, godbeniki Orkestra Slovenske vojske in godbeniki Godbenega društva iz Idrije ter recitatorji domačega kulturnega društva.

Foto: Cveto Mlakar in Jože Jeram

Na dan državnosti 25.junija 2023 se je več kot dvesto krajanov, rojakov ter prijateljev od blizu in daleč udeležilo spominske slovesnosti pri Podobniku v Čekovniku, v naselju s 45 domačijami in vikendi ter 130 prebivalci, ki je del krajevne skupnosti Idrija.

Med njimi je bilo tudi 32 pohodnikov, ki so dopoldne pod vodstvom Vlada Sedeja prišli iz Idrije mimo spomenika sanitetni postaji št.1 in nekaterih med vojno požganih domačij. Tako med pohodniki, kot tudi med drugimi udeleženci svečanosti so bili tudi številni veterani vojne za Slovenijo.
Prireditev so pripravili krajani za namenom, da se ne pozabi na žrtve in velik prispevek prebivalcev tega kraja k osvoboditvi izpod okupatorjev v drugi svetovni vojni. Požgana je bila četrtina domačij, življenje je od takratnih 340 izgubilo več kot trideset krajanov, v partizanih jih je bilo okrog petdeset. Pomoč in zanesljivost domačinov Čekovnika in drugih bližnjih naselij pa sta omogočali nastanek organizirane partizanske sanitete na tem območju in delovanje partizanske bolnice Pavla.
Tako kot med NOB, so fantje in možje iz Čekovnika, častno opravili svojo dolžnost do domovine tudi leta 1991, takrat k sreči brez žrtev. V vrstah teritorialne obrambe in drugih obrambnih struktur jih je sodelovalo več kot 20.
V uvodnem delu svečanostije pobudnik prireditve Ljubo Mohorič, tudi avtor monografije Čekovnik v vrtincu časa in spominov, povzel dogajanja v času po italijanski zasedbi in zlasti po začetku oboroženega odpora. Izpostavil je velike žrtve med krajani, pa tudi med borci od drugod, ki so padli na tem območju. Posebej je predstavil dogodek na domačiji Podobnikovih ob požigu vasi 23.junija 1943. Ob vsej krutosti sovražnika je v poveljujočem ostala trohica človečnosti, da ni izvršil najhujše kazni nad domačini.
Kljub grenkim izkušnjam z maščevanjem okupatorjev in drugimi tragičnimi dogodki, so krajani Čekovnika, razpeti med strahom in pogumom, složno podpirali NOB in bili tako del sil boja proti nacifašizmu. Preživeli so po tej vojni imeli eno samo željo, aktualno tudi sedaj: »Naj se kaj takega nikoli več ne ponovi!«
V nadaljevanju je zgodovinar Darko Viler prikazal razvoj partizanske sanitete na tem območju. Ta je predstavljala najvišjo obliko človečnosti v vojni. Začelo se je že marca 1943 z oskrbo nekaj ranjenih borcev pri domačijah nad Idrijsko Belo in se nadaljevalo s Sanitetno postajo št.1 za Gladkimi skalami. Sredi novembra so se od tu skupaj z ranjenci iz drugih bojev preselili k Tratniku, kjer bila takrat osnovana Centralna vojna bolnica lll. Operativne cone. V decembru je skupina iz osebja te bolnice postavila prvo brunarico nad Idrijskimi klavžami. Tej so sledili še drugi objekti, raztreseni med Idrijco in Belco, vsi skupaj po upravnici imenovani SVPB Pavla. Tu se je do konca vojne zdravilo in večinoma tudi pozdravilo več kot 950 ranjenih in obolelih. Dr. Pavla je zapisala, da dela in dobrote domačinov ni mogoče poplačati.
Kot živa priča je spomine na požig vasi in na srečanja s partizani in sovražnimi vojaki zelo doživeto predstavil domačin iz Čekovnika, upokojeni geolog Valentin Lapajne, ki je bil v tistem času dvanajstletni otrok. Te dogodke je, ne brez razloga, vpletel tudi v knjigo Geologija med strahom in pogumom, v kateri opisuje svoje spomine na geološko delo v tropskih pragozdovih.
Prireditev je s svojo prisotnostjo in nagovorom počastil tudi bivši predsednik republike Borut Pahor, ki je med drugim poudaril pomen spomina na to, da brez NOB, brez izkušenj, ki nam jih je ta čas zagotovil, tudi samostojne države leta 1991 ne bi bilo. Praznujemo v državi, ki ima velike priložnosti in ne bi se smeli ujeti v past neenotnosti.
V nadaljevanju sta Marija Žgavec in Aleksander Mohorič, ki sta bila kot majhna otroka priči požigu svojega doma, skupaj z Borutom Pahorjem posadila drevo spominjanja – hruško, kot spomin na človečnost in simbol pričakovanja toplih medčloveških odnosov. Pahor pa je odkril še spominsko ploščo na hiši. Prireditev so domači izvajalci obogatili tudi s pestrim kulturnim programom. Sodelovali so tudi praporščaki veteranskih organizacij pod poveljstvom Jožeta Erjavca.

Pod vodstvom Majde Lužnik sta nastopila nonet Čekovnška tkleta in trio Maharičke, sodelovali pa so še harmonikar Žan Podobnik ter mladi recitatorki Nina in Zala. Program je ob spremljavi verzov Kajuhove Samo en cvet domiselno povezovala Saša Černalogar Mrak.
Zahvala za lep in zanimiv dogodek gre ZB NOB Idrija – Cerkno, Občini Idrija na čelu z županom, KS Idrija, OZ VVS Idrija – Cerkno, krajanom in rojakom Čekovnika, gostitelju Ivanu Pircu, organizatorki Alojziji Černalogar, vsem govornikom in nastopajočim, praporščakom, donatorjem: Zidgrad, Hidria, Mlinotest, Fama, skratka, prav vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri pripravi in izvedbi.
Vlado Sedej

Kot smo vas obvestili, sta slovenski veteranski in častniška organizacija pripravljali tradicionalno vseslovensko srečanje veteranov vojne za Slovenijo 91 in slovenskih častnikov, ki naj bi bilo v soboto 2. septembra 2023 na Visti ob Velenjskem jezeru.
Zaradi naravne ujme, ki je prizadela Slovenijo in povzročila nepredstavljivo škodo na objektih, infrastrukturi ter predvsem prizadela ljudi, so vse tri organizacije sprejele odločitev da letošnjo prireditev odpovedo. To pomeni, da letošnje srečanje veteranov osamosvojitvene vojne in častnikov ODPADE.
Vsem se zahvaljujejo za razumevanje!
Vidimo se zopet naslednje leto!

Slovenski veteranski in častniška organizacija tudi letos pripravljajo tradicionalno vseslovensko srečanje veteranov vojne za Slovenijo 91 in slovenskih častnikov.
Srečanje bo potekalo na Visti ob Velenjskem jezeru, v soboto 2. septembra 2023 od 11. ure naprej.
Ker so pripadniki Slovenske vojske in Policije močno vpeti v reševanje in odpravo posledic nedavnega neurja, je razumljivo, da se ne morejo udeležiti in sodelovati v spremljevalnem programu letošnje prireditve.
Za zabavo bo poskrbel ansambel Veseli svatje.
Ob lepem vremenu bo možno tudi kopanje v jezeru.
Za vse prijavljene udeležence bo zagotovljena malica (boni). Zagotovljena pa bo tudi druga gostinska ponudba.
Predviden odhod iz Cerknega preko Idrije, Logatca bo ob 7.30 uri, povratek v Cerkno v večernih urah.
Glede na število prijav udeležencev bomo skušali organizirati avtobusni ali kombi prevoz.
Prispevek udeležencev za prevoz bo odvisen od števila udeležencev in bo znašal okoli 20,00 do 30,00 EUR.
Zaželjeno je, da so udeleženci (tisti ki jih imajo) oblečeni v veteranske majice ali kape.
Vse, ki se nameravate udeležiti srečanja prosimo, da najkasneje do petka 25.8.2023 do 12. ure pošljete svojo prijavo Miranu Erjavcu na mail: erjavec.miran@gmail.com ali SMS na telefon 051689158.
Prosimo, delite to vabilo tudi z vašimi domačimi, prijatelji in znanci, ki so prav tako vabljeni na srečanje!
Vljudno vabljeni, prijetno bo!